Živio!  Pri ustvarjanju se pisca oklepata dve ideji: premisa, ideja, ki nas navdahne po ustvarjanju zgodbe in vodilna ideja, končni smisel zgodbe, izražen z dejanji in estetskim čustvovanjem na vrhuncu zadnjega dejanja.  Premisa je lahko odprto vprašanje: Kaj bi se zgodilo, če … lahko pa je preblisk navdiha, ki jo lahko sproži naključni pogovor, glasba,…

Živio!  Dokončano prozno delo predstavlja sto odstotkov avtorjevega ustvarjalnega dela. Velika, več kot petinsedemdeset odstotkov dela gre v zasnovo prepleta glavnega lika z razmišljanjem in razporejanjem dogodkov. Pisanje opisov in dialogov zahteva preostalo. Vendar – enak napor potrebujemo za ustvarjanje vrhunca zadnjega dejanja. Slednje je največja pisateljeva naloga, pa tudi zagata, kako zgodbo zaključiti, kajti…

Živio!  Pa se vrnimo še malo na strukturo zgodbe z zapleti, ki morajo poskrbeti za naraščanje pritiskov, ki potiskajo like v vedno težje dileme, ko morajo izbirati vedno težje in tvegane odločitve ter dejanja. Tako lik počasi razkriva svojo naravo vse do nezavednega. Pri tem mora biti lik verjeten: dovolj mlad ali star, močan ali…

Živio!  Vsak žanr ima pravila, v nekaterih so bolj prosta in prepustna, v določenih pa strožja. Bralec proznega dela ali gledalec filma pozna te običaje in jih kot take pričakuje, da se bodo izpolnili. Žanrska pravila so posebna okolja, vloge, dogodki in tudi vrednosti, ki določajo posamezne žanre. Najpomembnejšo pravilo zapleta razočaranja je protagonist, ki…

Živio!  Žanri, predvsem v ZDA, pa so močno razviti. Danes bom navedla žanrski in podžanrski sistem, ki ga uporabljajo pisci scenarijev za filme. Podobna razvrstitev velja za književnost. Ljubezenska zgodba, njen podžanr je prijateljska rešitev, ki zamenjuje romantično ljubezen s prijateljstvom.  Grozljivka, ki se deli na skrivnostno, v katerem je vir groze osupljiv, vendar predmet…

Živio!  Kakorkoli že, če želimo da naše delo prebere čim večji krog ljudi, potem pišimo žanrsko literaturo. Večina bralcev rada posega po kriminalkah, pustolovskih romanih, grozljivkah, po znanstveni fantastiki, fantazijskih romanih in seveda ljubezenskih zgodbah. Žanrsko pisanje je pisanje po določenih vzorcih in po določenih pravilih, kajti vedeti moramo, kako se na primer napiše erotični…

Živio!  Žanrska literatura je ime za pripovedno prozo, ki je napisana po vzorcu (shemi, formuli) za določeni žanr in njegove ljubitelje. Žanri so največkrat poimenovani po svoji snovi (zgodovinski, vojni, ljubezenski roman, kmečki roman, fantazijska pripoved …). Iste korpuse besedil, vendar iz drugačne perspektive, označujejo pojmi trivialna literatura, popularna literatura, lahka književnost.* Žanrsko pisanje je…

Živio!  Literarna besedila, ki jih pišemo, ločujemo tudi po žanru. Skozi tisočletja, ko so si ljudje pripovedovali zgodbe do nastanka prvih pisanih virov, preko dva tisoč štiristo let gledališča, stoletja filma in vse generacije pripovedovalcev so naredile zgodbe take, kot jih poznamo danes – z nešteto vzorci. Ko je Aristotel razdelil drame po vrednostnem naboju…

Živio!  Četudi pišemo fantazijsko in uporabljamo čudaštva, ki se v realnem življenju ne dogajajo, smo pri pisanju konsistentni. Pisec ustvarja nova pravila vzorčnosti in ta pravila mora upoštevati skozi celotno besedilo, ki je zvesto sebi.  Drugi način je nekonsistentnost – tu se lahko poigramo in skačemo iz ene “resničnosti” v drugo. Tak način ustvarja vtis…

Živio!  Krovni zaplet v zgodbi poudarja, kako se dejansko stvari dogajajo, kako vzrok povzroči posledico, in kako posledica postane vzrok, ki sproži novo posledico.  Nasprotno pa protizaplet vzorčno-posledičnost pogosto zamenjuje z naključjem in tvori dejanja z drobljenjem nesmisla in absurda. Z vzorčnostjo povežemo resnični svet, takega kot ga poznamo – kot zaokroženo celoto, naključje pa…