Dragi moji! 

Danes sem nekoliko cikorijasta in spomnila sem se, da že dolgo nisem pila kave iz korenin cikorije. 

Pobrskala sem po kozarcih, ki mi jih hčerka podari z vsemi možnimi zdravilnimi pripravki, ko se ji zazdi, da mi česa primanjkuje. 
Res sem našla kozarec in takoj naletela na težavo. Pokrovček je bil tako zatisnjen, da ga nisem mogla odviti. Ampak, jaz -Viktorija imam vsa možna pomagala v predalu in res, kmalu sem našla pravo velikost odpirača ter se previdno lotila odpiranja. Po nekaj neuspelih poskusih se je pokrovček odločil, da popusti in se protestno zakotalil pod pult. Želela sem ga ujeti in pri tem zvrnila kozarček. Kava, ki ni bila prava kava, pa se je, kot bi bila užaljena, razpršila po vsem pultu, v še vedno odprt predal, pa tudi pod pult, kot bi se ne hotel ločiti od svojega pokrovčka. 
Medtem ko sem brisala prah, se je ta množil in množil kot saharski pesek po zadnjem resnem deževju.  Ocenila sem, da je celotna operacija čiščenja trajala cca 15 minut, najmanj 3x mi je vmes prevrela voda v džezvi. 

Na koncu sem obupala nad zdravim življenjem in si skuhala pravo turško kavo in dodala še žlico sladkorja. 


Vaša, Viktorija