Hej hoj,
moram se vam malo javiti,
še preden zaprhutamo v novo leto “=”!,
za katerega si vsi želimo, da ne bi bilo tako
dramatično,
kot je letošnje. 

Kot urednica Spletnega časa sem malo zatajila, bila sem malo, res nekoliko manj aktivna, ampak imam konkretno opravičilo, podpiše ga lahko moj enoletnik. September je bil zame mesec, ko naj bi zadihala s svobodnejšimi pljuči, saj bi moj fantek zaživel še življenje v vrtcu, kar pa se žal, glede na razmere, v katere smo pahnjeni, ni izšlo.
Če bi le imela zaposlitev, ki bi bila življenjskega pomena, bi tam tudi ostal, tako pa … so nas obsodili na porodniški način življenja še naprej. Lepo je. Ampak tudi zahtevno in zahteva res celega človeka, za sprostitvene dejavnosti mi enostavno zmanjka časa.
Moja sprostitev so facebook in gospodinjske obveznosti. Predvsem facebook in balkon pavze – zato pa med domačimi vseskozi poslušam, kako sem odvisna od socialnih omrežij in jaz zatrjujem, da je to pač moj odklop, če ga že drugače nimam.
Owjeah.
Res, krasen odklop, prej pranje možganov.
Ampak ok, vsaj tako ima moja balkon meditacija smisel, da pač ne buljim samo v blok in prazne balkone nasproti mojega.
… dober izgovor, kajne? 

Skratka, letos je bilo za Spletni čas res prelomno leto, polno velikih sprememb. Kot že omenjeno v prejšnjih člankih, smo s pomočjo Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za kulturo, preko KD VNL zaposlili dve osebi. Skupaj smo popolnoma preuredili vizualno podobo časopisa in mu dodali nove vsebine. Spletni čas je vedno boljši. Vsaj meni se tako zdi. Vem, da je! 

Sodelavcem in bralcem želim kar se da popolno potovanje v novem letu.
Iskrivo.
Doživeto.
Polno. 

Lahkotno. Če ne že lebdeče.
Ljubezni polno. 

… vabljeni in pozdravljeni v letu “=”!