🔹
»Vsako novo orodje človeku nekaj podari. Vprašanje pa je, česa se je medtem pripravljen odreči.«
Umetna inteligenca je v zadnjih letih postala del našega vsakdana. Piše besedila, prevaja jezike, ustvarja slike, odgovarja na vprašanja, pomaga pri učenju, načrtovanju in delu. Kar je bilo še pred kratkim videti kot znanstvena fantastika, danes uporabljajo učenci, študenti, podjetja, ustvarjalci in številni posamezniki.
Tehnologija je nedvomno izjemna.
Toda ob navdušenju se vse pogosteje pojavlja tudi vprašanje: ali umetna inteligenca človeku pomaga razmišljati — ali ga počasi odvaja od razmišljanja?
Nekoč smo odgovore iskali v knjigah, enciklopedijah, pogovorih in lastnem raziskovanju. Danes je dovolj nekaj besed v iskalniku ali pogovornem oknu, da dobimo skoraj takojšen odgovor. Prihranimo čas, a morda izgubimo nekaj drugega: pot do odgovora.
Prav ta pot pa je pogosto tista, kjer nastajajo:
- dvomi,
- vprašanja,
- nova spoznanja,
- ustvarjalnost,
- in sposobnost kritičnega mišljenja.
Če tehnologija vedno odgovori namesto nas, obstaja nevarnost, da bomo vse redkeje postavljali vprašanja sami sebi.
Po drugi strani pa umetna inteligenca ni samo grožnja. Lahko je tudi izjemen pripomoček. Pomaga ljudem z omejenim dostopom do znanja, podpira ustvarjalnost, olajšuje administrativna opravila in odpira nove možnosti za izobraževanje.
Morda problem ni v umetni inteligenci sami, temveč v našem odnosu do nje.
Kladivo lahko zgradi hišo ali razbije okno. Enako velja za digitalna orodja. Če jih uporabljamo kot pomoč pri razmišljanju, lahko postanemo bolj ustvarjalni in učinkoviti. Če pa jih začnemo uporabljati kot nadomestilo za lastno presojo, lahko postopoma izgubimo nekaj zelo pomembnega: sposobnost samostojnega premisleka.
Posebej mlajše generacije bodo odraščale v svetu, kjer bo umetna inteligenca samoumeven del življenja. Zato bo morda ena najpomembnejših veščin prihodnosti prav sposobnost razlikovanja med odgovorom in razumevanjem.
Odgovor je mogoče dobiti v nekaj sekundah.
Razumevanje pa še vedno zahteva čas.
In morda je prav to naloga človeka v digitalni dobi: da se ob vsej tehnologiji ne odpove radovednosti, dvomu in sposobnosti, da včasih misli tudi brez pomoči zaslona.
***
📍 Rubrika: Družba; Družbeno-refleksivni članek /razmislek o umetni inteligenci in prihodnosti mišljenja
✍ Besedilo: Spletni čas
🗓️ Junij 2026
***
Deli z drugimi
Misli niso odveč. Včasih so začetek.
📌 11 let Spletnega časa – ključni mejniki
2014 – prvi koraki z idejo spletnega prostora za umetnost in kulturo.
2015–2017 – širitev z novimi rubrikami, med njimi Otroški kotiček in Virtualna galerija.
2018–2020 – sodelovanje z lokalnimi kulturnimi projekti in uvedba večjezičnih vsebin.
2021–2023 – digitalne razstave, povezovanje z ustvarjalci doma in v tujini.
2024 – retrospektivna razstava Spletni čas – 10 let delovanja.
2025 – ob jesenskem enakonočju praznujemo 11. obletnico portala, ki še naprej povezuje umetnost, kulturo in družbo.
- 2026 – 22. 8. 2016 preide Spletni čas v urejanje KD VNL Izola – 10. obletnica KD VNL Izola.
– razširitev rubrike Družba –Družbeni refleksivni članki s podrubrikami: Aktualno, Pogledi, Med ljudmi, Digitalni svet, Med vrsticami in Prosti čas
