Družba / Digitalni svet
Plačilo s telefonom traja nekaj sekund. V ozadju pa poteka precej daljši spor o tem, kdo sme ponuditi digitalno denarnico in pod kakšnimi pogoji. Britanski predlog za odprtje Applove brezstične tehnologije znova odpira vprašanje, koliko izbire dobimo skupaj z napravo, ki jo plačamo.
Na blagajni približamo telefon terminalu. Kratek pisk, potrditev na zaslonu, račun. Če vse deluje, o postopku skoraj ne razmišljamo.
Tako je tudi prav. Za nakup kosila nam ni treba poznati pogodb med banko, ponudnikom plačil in proizvajalcem telefona. Toda te pogodbe vplivajo na to, katere možnosti sploh imamo.
Predstavljajmo si banko, ki bi želela ponuditi svojo digitalno denarnico. Aplikacijo zna izdelati, uporabnike že ima, plačilne storitve pozna. Za plačevanje s telefonom pa potrebuje tudi dostop do njegovih funkcij. Pri tem se lahko izkaže, da tehnična sposobnost razvijalca še ni dovolj.
O dostopu odloča nekdo drug.
Odprta vrata z visoko vstopnino
Britanski organ za varstvo konkurence CMA je 20. oktobra predlagal spremembe pogojev, pod katerimi Apple drugim podjetjem omogoča uporabo brezstične tehnologije na iPhonu. Po njegovi oceni lahko sedanje pristojbine, pogodbeni pogoji in tehnične omejitve otežujejo razvoj konkurenčnih storitev. Predlog je v javnem posvetovanju do 17. novembra; končna odločitev še ni sprejeta. GOV.UK
Bistvo je preprosto: dostop je lahko na papirju dovoljen, v praksi pa predrag ali prezapleten, da bi se ga ponudniku splačalo uporabiti.
To razliko dobro poznamo tudi zunaj tehnologije. Poslovni prostor je lahko uradno na voljo vsakomur. Če so najemnina in drugi pogoji dosegljivi le enemu ponudniku, sama možnost prijave še ne zagotavlja konkurence.
Za kupca se takšna ovira pokaže kot odsotnost izbire. Na zaslonu ne vidi zavrnjene poslovne zamisli ali pogajanj o pristojbinah. Vidi samo storitve, ki so prišle do njega.
Varnost potrebuje pojasnilo
Apple ob britanskem predlogu poudarja pomen varnosti in zasebnosti. Pri plačevanju je to tehten argument: uporabnik mora zaupati, da njegovih podatkov in denarja ne bo ogrozila slabo zasnovana storitev. reuters.com
Toda prav zato mora biti razprava natančna. Katera omejitev preprečuje konkretno nevarnost? Katere pogoje mora izpolniti drug ponudnik? Kdo preveri, ali jih izpolnjuje?
Proizvajalec, ki hkrati ponuja svojo plačilno storitev in določa pogoje za tekmece, ima dve vlogi. Skrbi za delovanje naprave, obenem pa sodeluje na trgu, do katerega nadzoruje dostop.
Ti vlogi se lahko prekrivata brez težav. Lahko pa se med njima pojavi poslovni interes, zaradi katerega potrebujemo tudi neodvisno presojo.
V Sloveniji je pomembna evropska ureditev
Britanskega predloga ne gre razumeti kot novega pravila za slovenske uporabnike.
Evropska komisija je že julija 2024 sprejela in za deset let pravno zavezala Applove zaveze, ki konkurenčnim ponudnikom digitalnih denarnic v Evropskem gospodarskem prostoru omogočajo brezplačen dostop do brezstične tehnologije za plačevanje na iPhonih. Ureditev vključuje tudi možnost izbire privzete plačilne aplikacije. Représentation au Luxembourg
To je pomembna razlika. Toda odprtje dostopa še ne pomeni, da bo vsaka banka takoj ponudila svojo rešitev ali da bo vsaka storitev na voljo v vseh državah.
Pravilo ustvari možnost. Ponudnik jo mora še uporabiti, storitev razviti in podpreti. Uporabnik pa mora zanjo izvedeti ter imeti dovolj preprosto pot, da jo izbere.
Med dovoljeno konkurenco in uporabno izbiro je torej še nekaj dela.
Denarnica se širi
Spor presega plačevanje. Telefon lahko hrani tudi vozovnice, vstopnice in digitalne ključe. CMA zato v odpiranju brezstične tehnologije vidi možnosti za širši nabor storitev. GOV.UK
Več vsakdanjih opravil ko zberemo v eni napravi, pomembnejši postanejo pogoji njene uporabe. Menjava telefona ni več samo vprašanje fotografij, stikov in navade na drugačen meni. Pomislimo tudi na vse poti, s katerimi smo ga povezali.
Udobje takšnega sistema je resnično. Prav zato se mu težko odpovemo. Če nekaj dobro deluje, imamo malo razlogov, da bi iskali drugo možnost.
Težava nastane, kadar druga možnost ostane slabše dostopna zaradi pravil podjetja, katerega storitev že uporabljamo.
Izbira, ki jo lahko tudi izvedemo
Od uporabnika ne moremo pričakovati, da bo pred vsakim plačilom preučeval stanje konkurence. Potrebuje predvsem storitev, ki je varna, razumljiva in zanesljiva.
Smisel pravil o dostopu je v tem, da lahko takšno storitev ponudi več podjetij. Nekdo bo ostal pri obstoječi denarnici, ker mu ustreza. Drugi bo izbral rešitev svoje banke. Tretji bo še naprej uporabljal kartico.
Proizvajalec si lahko z dobro storitvijo pridobi našo zvestobo. Pravila pa morajo poskrbeti, da imamo tudi izvedljivo možnost oditi drugam.
Na blagajni bo še vedno dovolj kratek pisk. O tem, katera denarnica ga omogoči, bi morali imeti besedo tudi mi.
Viri: CMA, 20. oktober 2026, Evropska komisija, 11. julij 2024, Reuters, 20. oktober 2026.
*
📍 Rubrika: Družba; Družbeno-refleksivni članek
✍ Besedilo: Spletni čas
🗓️ Oktober 2026
***
Deli z drugimi
Misli niso odveč. Včasih so začetek.
📌 11 let Spletnega časa – ključni mejniki
2014 – prvi koraki z idejo spletnega prostora za umetnost in kulturo.
2015–2017 – širitev z novimi rubrikami, med njimi Otroški kotiček in Virtualna galerija.
2018–2020 – sodelovanje z lokalnimi kulturnimi projekti in uvedba večjezičnih vsebin.
2021–2023 – digitalne razstave, povezovanje z ustvarjalci doma in v tujini.
2024 – retrospektivna razstava Spletni čas – 10 let delovanja.
2025 – ob jesenskem enakonočju praznujemo 11. obletnico portala, ki še naprej povezuje umetnost, kulturo in družbo.
- 2026 – 22. 8. 2016 preide Spletni čas v urejanje KD VNL Izola – 10. obletnica KD VNL Izola.
– razširitev rubrike Družba –Družbeni refleksivni članki s podrubrikami: Aktualno, Pogledi, Med ljudmi, Digitalni svet, Med vrsticami in Prosti čas

