Kdo ali kaj (si … )?
Eva Kovač, pesnica in pisateljica, letnik 1977. Iskalka dostojanstva, trenutno. Pred tem sem bila iskalka svobode, treznosti, novega začetka. Ves čas pa ljubezni. Nisem ravno skromna v svojih ambicijah – vse, kar ni iz srca in ravno zame, me hitro mine, vključno z odnosi, ki se ne razvijajo. Enako so me minila tudi razna mnenja, prepričanja, celo vera ali dve. Vse, razen Teorije Eksena, ki pravi, da je samo ljubezen zmaga, za katero se je vredno boriti.

Koga ali česa (se veselim …)? 
Svojih napredkov v življenju, v občutku v sebi, v odnosih z ljudmi. Veselja samega – saj ni samoumevno. Navdiha. Branja in hoje v hrib. Morja. Dobrih filmov, hrane in vina. Zadnje ljubezni. Dekliškega smeha v sobi tu zraven. 

Komu ali čemu (se smejim, se čudim … )?
Vicem, humorju nasploh – zdi se mi nekaj najbolj krasnega. Glasbi, ki spreminja duha nemudoma; še jezika ni potrebno poznati. Čudim se otroku od vsega začetka in ne mine. Čudim se tudi sebi – madona, uspelo mi je pobarvati radiatorje! 

Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam … )?
Zdajle vidim ekran in za njim en krasen, star, sveže pobarvan radiator. Delam pa v službi, in to rada te čase. Sem neke vrste tajnica, overiteljica. Doma uživam, počivam, včasih pišem, kuham. Poleti sem napisala roman z naslovom Dostojanstvo. Nekoč sem pisala dnevnike, potem pesmi. Najbrž jih je že več kot tisoč. 

O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam … )? 
Večinoma o rečeh iz prvega odgovora – o sebi in svojih odnosih, o smislu težkih situacij, spopadanju s težkimi občutki. O odvisnosti zdajšnje mladine – od telefonov, virtualnega sveta. O svoji vlogi mame. Sanjam pa velikokrat morje. Govorim vsekakor preveč in zapadam v nerazumljenosti in nerazumevanja, potem pa vržem puško v koruzo. Ali pa zbežim v koruzo. Ali pa ustrelim kaj v koruzi in grem, kaj me briga. 

S kom ali s čim (s/z … )?
S srcem, seveda, ali pa na pol poti do tja; z dobro namero. Z znanjem in z ljudmi, ki ga poučujejo. Šla pa bi tudi z jadrnico, če bi tako naneslo …