Dragi moji! 

Veste kaj, zarečenega kruha se največ poje. Vseh 6 let, odkar pišem to kolumno, pardon, blog, kot mu pravijo v Spletnem času, sem se otepala fb obrazov, saj sem mislila, da so tam samo obrazi in nič drugega. Potem pa me je prijateljica le prepričala, da si ta slavni fb le malo bolj pogledam in ugotovila sem, da se tam dogajajo zanimivi trači. Drugi razlog za ogled fb je seveda nova spletna stran Spletnega časa (mimogrede, s pasico sem zadovoljna; kaj ni prav očarljiva?) in ves čas sem poslušala, kako mora vsak član promovirati Spletni čas na teh družbenih omrežjih. Tretji razlog, ta je prevladal, pa je, da se Viktorija Wit premalo pojavlja v vsej tej, meni izrazito zavozlani internetni mreži. Odločitev je torej padla. Prijazno in previdno sem prosila prijateljico (poglejte, koliko p-jev se je spet nabralo), da mi odpre račun. 

In?

Rezultat je tu! Imam svojo fb stran. Vesela sem do neba in nazaj! Viktorija je na poti k slavi, saj so mi že ob rojstvu z imenom napovedali, da bom zmagovalna. Zdaj potrebujem še prave prijatelje, ki me bodo popeljali v svet tračev. Kako se tega veselim, ja, tega vam niti ne znam dobro povedati.

Vaša,