Hiše in hišice

Otroški kotiček

KO PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA.

Spoznajte vasico, kjer je vse majhno veliko in vse veliko majhno.

Hiše in hišice

Sredi gozda je majhna vas pisanih hiš z rdečimi strehami. Te so obkrožene z rožnimi grmi, gredicami, sadnim drevjem ter s potmi in potkami, ki vodijo v vse smeri.

V vasi živijo prijazni in dobri ljudje, ki od jutra do večera z ljubeznijo skrbijo zase in za druge in za to, da je njihov svet čarobno lep.

Na koncu male vasi je na kamniti skali še ena manjša vas, vasica, in v tej vasici so še manjše hiše, hišice. Nekatere so v vrstnem redu, druge so naključno razporejene po z mahom obraslih skalnatih poličkah. Hišice so bele in brez rdečih streh. V njih živijo polži in polžki svoje mirno in spokojno življenje v počasnem ritmu brez hitenja in naglice.

Ljudje iz vasi in polži iz vasice na skali, živijo vsak svoje življenje, vsak po svoje in na svoj način v miru in sožitju. Prav z ničemer ne motijo in ne vznemirjajo ter ne razburjajo drug drugega. Srečujejo se na skupnih poteh in potkah, se drug ob drugem ustavljajo in z naklonjenostjo opazujejo. Drug drugega vsak na svoj način ogovarjajo vsak po svoje, pa vendar se med seboj razumejo. Prav nič se ne prepirajo, se ne jezijo, temveč se radostijo svoje drugačnosti in skupne sreče, biti to, kar so in takšni, kot so. Brez žal besede, brez grdih pogledov in težkih besed, brez zavisti in brez sovraštva.

S svojimi domovi vasi in vasice so tesno povezani med seboj in z naravo. So drug drugemu dar in darilo življenja. In življenje jih ljubi in oni ljubijo življenje natanko takšno, kot je, ker je edino, ki ga imajo tukaj in zdaj, vsem dodeljeno v veselje in srečo vasice sredi male vasi, kjer je vse majhno, veliko in vse veliko, majhno. Vsi skupaj sredi sveta in ta sredi neskončnega vesolja zvezd, planetov in galaksij. Zagotovo tudi, kje tam v daljavi živijo ljudem in polžem podobna bitja. Mogoče pa kdaj pridejo k nam na obisk.