Hodnik 

H stoji kot hodnik.
Na eni strani vprašanje,
na drugi stran pozabljeno geslo.

H je kot hrbet –
pokončen,
a včasih sključen od pomena.

V njem hodijo Hrup, Hlad, Hrast in Hip.
Hip beži, Hlad obstane.
Hrup se dere.
Hrast molči.

Vsaka črka pride na vrsto,
a H čaka –
kot hosta, ki ve,
da gozd pride pozneje.