Delavnica v Starem malnu nad Vrhniko
MANJ JE VEČ ali V IMENU LJUBEZNI
Nedeljska kontemplacija
Med tnalom in nakovalom.
Med Scilo in Karibdo.
Med nebom in zemljo.
Med božjim in živalskim.
Med ognjem in ledom.
****
Včeraj smo si oprali telesa in možgane v mrzli vodi. Prijeten opravek. Trening volje in učinkovitega soočanja s stresom. Izven cone udobja, izven običajnih nevronskih povezav, ki te tiho prepričujejo, da je potop v ledeno vodo zadnja stvar, ki jo potrebujemo te dni, ko vsako uro mediji pršijo hladen tuš.
Ampak OK. Greš. Greš, ker je smiselno glede na koristi ob tem. Voda iz hoste je sveža, poživi in zbistri.
****
Odkljukano. Čistega telesa in uma, bosa stopaš po travniku. Zadovoljna, ker si spoznala nekaj več o sebi. Zmoreš.
In pride Darja in te povabi čez žerjavico.
Halo. Čista kot devica, zdaj pa na grmado, ali kaj?
Jap. Najprej skuriti, kar je zrelo in nas je do sedaj dobro grelo, včasih tudi pregrelo. Najprej skuriti, kar se je razraslo in nam pogled zastrlo.
In potem prižgati, kar mora na novo svetlobo dajati.
In? A kar čez žarečo preprogo?
Jap. Korak za korakom. Zaupaj.
****
Maske so padle.
Pokazali so se ljudje.
Utripala so srca.
Zažarela je Zarja.
****
Lepo je biti.
Lepo je utripati.
Lepo je živeti.
Lepo je ljubiti.
Lepo se je boriti.
Lepo je bos po travi hoditi.
Lepo je tvoj nasmeh med solzami odkriti.
****
Bila je prazna luna.
In bil je miru poln večer.
Hvala vsem za izjemno izkušnjo.
Šteješ. Štejeva. Štejemo.
Milan Hosta
V imenu ljubezni
V imenu ljubezni sem šla čez 800 stopinj vročo žerjavico. V imenu ljubezni sem se/ se bom okopala v mrzli vodi Bele v Starem malnu. V imenu ljubezni sredi hoste, z zvezdnatim nebom nad nami, v tišini, ki kriči, v miru, ki je nežen, kot je nežna preproga iz žerjavice.
Vseh šest se je sprehodilo po tej preprogi. Zadnja je bila Mojca, nežna dušica, zelo posebna zelo enkratna. Kot vsi udeleženci rituala. Ker hoja po žerjavici je ritual. Sveti ritual. Mojca: »Tako nežna je, tako nežen dotik«. Mojca je šla prvič čez žareč tepih.
Žareče oči, 6 parov žarečih oči se upre vame. S prošnjo, naj grem tudi sama. Kako bi se jim mogla upreti. V imenu ljubezni!
Trdno se primem Milana in Darje, globok vdih in izdih. Zaupam, da bo vse ok. V imenu ljubezni. Odprem oči ali pač ne. Ne vem. Najverjetneje ne. Prvi korak. Nežna je, žerjavica. Res je nežna. Potem še nekaj korakov po tej žareči preprogi.
V imenu ljubezni: »Zarja je carica«, zavpijejo vsi. Objemi sreče, da sem zmogla. Hvala vam: Milan, Darja, Meta, Mojca, Ana, Karmen, da sem lahko bila delček te čudovite zgodbe.
V IMENU LJUBEZNI!
Zarja Trkman
Svetloba
Želim si svetlobe v glavah
pesimistov,
želim si svetlobe v zablodah optimistov.
Ne maram ljudi, ki v drugih
ugašajo luči,
to so ljudje, ki te nikoli ne
pogledajo v oči.
Naj svetloba posije v tunele žalostnih ljudi,
naj jih vodi skozi predor, da uidejo temí.
Naj se zavejo, da brezup je le v njihovi glavi
in da če dopustijo, se luč zagotovo pojavi.
Snop svetlobe naj se usmeri v srca malih sirot,
ki ne vedo od kje so, ne kam jih bo vodila pot.
Naj svetloba prekrije vso temo tega sveta,
da se trpljenja in žalosti vladavina konča.
