Prišla sva vsak iz svoje smeri. Ponudil mi je prednost in odprl vrata kavarne, iz katere je zadišalo po maslenih francoskih rogljičkih. Kako omamen vonj, pomislim, in na obrazu se mi zariše izraz, ki ga on opazi. Nasmeh, ki mi ga ob tem nameni, deluje toplo in to me še dodatno sprosti. Začutim, da mu lahko zaupam. Sedeva v zatemnjen kot, kjer solna svetilka romantično osvetljuje prostor. Najina pogleda govorita več od najinih besed. Prvi zmenek. Podraži me s smešno pripombo, na kar se hipoma odzovem in ga dregnem s komolcem. Nagajivo mi vrne, ob tem se začneva pomikati bližje drug drugemu. Tokrat dotik kolen, ki vztraja tekom nadaljnjega pogovora. Spoznam, kako močna sem jaz in kako nežen je on. Na fizioterapiji pri njem se je pod taktirko njegovih zdravilnih rok, moje telo usločilo kot lok in lahkotno valovilo kot morje. Z mehkobo in voljno. To je uspelo samo njemu, da je iz mene izvabil tako ljubeče odmeve. “Rad sem s teboj.” Enako čutim. Kot da zunanji svet ne obstaja. Samo midva. Ko izgovori moje ime, začutim, kako se mehčam. Hvala, ker si. Potrebujem te. Želim te imeti ob sebi. Vse te občutke držim v sebi. Nato me presune z besedami: “V tvojih očeh vidim najine otroke.” Nakar me poljubi in lep čas ostaneva v objemu ljubeče energije, ki naju združi.