Vzgojiteljice iz vrtca Osnovne šole Dante Alighieri so za otroke in starše pripravile gledališko igro “Ovčica, ki je prišla na večerjo” po slikanici Steva Smallmana “La pecorella che venne a cena”. Pripravile so tudi odlično kuliso in lep scenarij, z glasbo, ki je stopnjevala napetost dogajanja.

Vse se je zgodilo v notranjosti volkove hiše – v kuhinji (no, le ovčka se je tu in tam sprehodila med publiko). Kuhinja je imela  omarico s kuharskimi knjigami z najboljšimi recepti. Tu je bil še kamin za ogrevanje pred mrazom, in velik lonec, v katerem si je volk pripravljal za večerjo obaro. Toda kaj, ko je imel na razpolago samo zelenjavo, želel si je tudi mesa … Ko je lačnega in starega volka nepričakovano obiskala ovca, se je začel veseliti okusne jagnječje obare. … ovčka je tako omamno dišala … Okusno! “Oh!” je zastokal volk. “Če jo pojem hitro, bo vse v redu,” se je prepričeval. Naivna ovčka pa je verjela, da je njegova prijateljica in ne večerja. Prav, ko jo je bil pripravljen požreti, se je naenkrat zgodilo …

Zanimiva zgodba, ki pripoveduje o prijateljstvu med nedolžno belo ovčko in požrešnim volkom iz klasičnih pravljic, povzroči otrokom, da zadržijo dih, a na srečo tudi hitro prinese olajšanje in polno naklonjenost obema junakoma. Popolna mešanica humorja, napetosti in nežnosti, ki se konča tako, da vsem ogreje srce.