
Zanimalo me je
Kaj je lepotna dieta?
V poplavi diet, ki obljubljajo hitre rezultate, se pogosto pozablja na najpomembnejše – kako se počutimo in kakšen vpliv ima prehrana na našo vitalnost in videz. Lepotna dieta ni zgolj način izgube kilogramov, temveč prehranski režim, ki koži povrne sijaj, okrepi lase in nohte ter poskrbi za splošno dobro počutje. Poleg tega je prilagojena letnemu času in dostopna vsakomur, brez eksotičnih ali dragih sestavin.
Kaj je lepotna dieta?
Gre za način prehranjevanja, ki vključuje hranila, ki so ključna za regeneracijo kože, zdravje las in splošno vitalnost. Ni restriktivna, a hkrati spodbuja zdrave izbire, uravnotežen vnos kalorij in dobro hidracijo.
Osnovna načela lepotne diete
Sezonska prehrana – uživaj hrano, ki je v tistem trenutku dostopna in sveža.
Enostavne in hranljive sestavine – brez drage superhrane, le uravnoteženi obroki.
Ravnovesje beljakovin, zdravih maščob in vlaknin – podpora koži, lasem in splošnemu zdravju.
Hidracija – dovolj tekočine za sijočo kožo.
Manj sladkorja in predelanih izdelkov – ohranjanje stabilnega krvnega sladkorja za energijo in lep ten kože.
Redna telesna aktivnost – gibanje spodbuja prekrvavitev, ki oskrbuje kožo s hranili in kisikom.
Hidracija kože – poleg uživanja dovolj tekočine je pomembna tudi zunanja nega s kakovostnimi vlažilnimi kremami in olji, ki koži pomagajo zadržati vlago.
Jedilnik za 7 dni
PONEDELJEK
Zajtrk: Ovsena kaša s cimetom, jabolkom in oreščki
Kosilo: Pečen piščanec, radič v solati in krompir
Večerja: Skutni namaz s česnom in polnozrnatim kruhom
TOREK
Zajtrk: Jajca na oko s polnozrnatim kruhom in avokadom
Kosilo: Dušeno goveje meso iz juhe, rdeča pesa in prosena kaša
Večerja: Kitajsko zelje z bučnimi semeni in tuno
SREDA
Zajtrk: Grški jogurt z orehi in medom
Kosilo: Pečena svinjina, pire iz korenja in zelene solate
Večerja: Pečena paprika s skuto in oljčnim oljem
ČETRTEK
Zajtrk: Ajdova kaša z mlekom in borovnicami
Kosilo: Piščančji file, dušeno kislo zelje in polenta
Večerja: Juha iz rdečega radiča z jajcem
PETEK
Zajtrk: Skutna palačinka brez moke
Kosilo: Pečena postrv, kuhan krompir in blitva
Večerja: Topla solata iz stročjega fižola, bučk in feta sira
SOBOTA
Zajtrk: Jajčna omleta s špinačo in sirom
Kosilo: Dušena govedina, kitajsko zelje in rjavi riž
Večerja: Pečen radič z oljčnim oljem in parmezanom
NEDELJA
Zajtrk: Polnozrnat kruh s skuto in medom
Kosilo: Pečena svinjina, rdeče zelje in pire krompir
Večerja: Juha iz korenčka in ingverja
Kakšne rezultate lahko pričakuješ?
Po enem tednu opazimo več energije, bolj sijočo kožo in manj napihnjenosti. Če to dieto nadaljujemo, lahko postopoma izgubimo nekaj kilogramov, ne da bi se odrekli okusni hrani.
Ali lahko lepotna dieta postane trajni način prehranjevanja?
Seveda! Temelji na uravnoteženi prehrani, ki jo je možno prilagoditi letnim časom in osebnim okusom. Pomembno je, da v njej uživamo in da postane naš trajni način prehranjevanja, ne le kratkoročna rešitev.
Pomembnost telesne aktivnosti
Prehrana sama po sebi ni dovolj za dolgoročno vitalnost in lepo postavo. Vsakodnevno gibanje, kot so hitra hoja, joga, kolesarjenje ali ples, pomaga izboljšati prekrvavitev, pospeši metabolizem in pripomore k bolj napeti koži ter boljšemu splošnemu počutju. Za dodatno učvrstitev telesa lahko vključimo vaje za moč, kot so počepi, izpadni koraki, sklece ali trebušnjaki.
Napotek za tiste, ki ne uživajo mesa, jajc ali mlečnih izdelkov
Za vegane in tiste, ki se izogibajo živalskim proizvodom, je ključno, da v prehrano vključijo kakovostne rastlinske vire beljakovin, kot so stročnice (leča, čičerika, fižol), tofu (sir iz soje), tempeh (fermentirana sojina zrna), kvinoja (semena) in oreščki. Dober vir omega-3 maščobnih kislin so lanena semena, chia semena in orehi. Fermentirani izdelki, kot so kislo zelje in miso (mešanica riža, ječmena ali/in soje), lahko prispevajo k zdravju črevesja, kar se odraža tudi na lepoti kože.
Lepota prihaja od znotraj – in prehrana je ključni del tega procesa!
Kolikšna je količina hrane na posamezen obrok?
Količine za obroke je seveda odvisne od individualne potrebe po kalorijah in makrohranilih, vendar pa se lahko držimo nekaj splošnih smernic, ki lahko pomagajo pri pripravi jedilnikov. Pri zdravi prehrani in hujšanju je pomembno, da ostanemo v okviru potrebne količine za obrok, hkrati pa se osredotočimo na kakovostne sestavine.
Tukaj so splošne smernice glede količine mesa, sadja in zelenjave za en obrok:
1. Količina mesa (beljakovine):
Za vsak obrok je priporočljivo, da porabiš 100-150 g mesa, če gre za pusto meso (piščanec, govedina, svinjina, puran).
- Pusto meso (piščanec brez kože, puran, govedina brez maščob) je dober vir beljakovin, ki so ključne za občutek sitosti in za obnovo mišic.
- Za večji občutek sitosti lahko meso povišaš na 150 g, še posebej, če imaš večjo telesno aktivnost.
2. Količina sadja:
- Sadje: Priporočljiva količina je 1-2 kosov sadja na obrok, kar je približno 150-200 g.
- Sadje z več sladkorja (npr. banane, grozdje) je bolje omejiti na 1 kos na obrok, medtem ko so jagodičevje (jagode, borovnice, malin) manj kalorični, zato jih lahko zaužiješ tudi nekoliko več (npr. 200 g).
3. Količina zelenjave:
- Zelenjava: Za vsak obrok si lahko privoščiš 200-300 g zelenjave.
- Neomejeno zelenjavnih vrst: Zelenjava, kot so bučke, brokoli, cvetača, špinača, paprika, kumare in solata, so zelo nizkokalorične, zato jih lahko vključiš v vsak obrok brez omejitev.
- Kuhana zelenjava (npr. krompir, korenje) je nekoliko bolj kalorična, zato bo za to zelenjavo priporočena količina 150-200 g na obrok.
Primer porcije za obrok:
- Mesna porcija (npr. piščančja prsa): 100-150 g
- Zelenjava: 200-300 g (npr. brokoli + paprika + kumare)
- Sadje: 1 kos ali 150-200 g (npr. jabolko ali pest jagod)
Povzetek: Obrok naj vsebuje 100-150 g mesa, 200-300 g zelenjave in 150-200 g sadja. Seveda lahko prilagodimo glede na lastno lakoto, potrebe po kalorijah ali telesno aktivnost.
Meta, za portal Klikalot

članek uredila: Vanja Čibej
***