Lidija Polak je ustvarjalka, ki že skoraj od samega začetka soustvarja Spletni čas. Njene pesmi so odsev prefinjenega opazovanja sveta – nežne in hkrati prodorne, zračne, a ukoreninjene v tleh, iz katerih črpajo svoj ritem in smisel. V dveh pesniških zbirkah, Na vsakem listu strup in Zdi se, tke podobe, ki se gibljejo med konkretnim in nedoločnim, med svetlobo in senco, med preteklim in tistim, kar šele prihaja.

A Lidija ni le pesnica. Njeni Mehurčki, blog, ki ga objavlja na Spletnem času, razkrivajo preplet misli, podob in čutenj – drobnih trenutkov, ki se, kot milni mehurčki, ujamejo v naše dlani, da bi se razprli v nove svetove. Njene besede nosijo sledove narave, hribov, fotografije, tišine in občutljivosti, s katero beleži svet okoli sebe.

S svojo poezijo in zapisi ustvarja prostor za premislek in občutenje. Bralca ne vodi za roko, temveč mu omogoča, da stopa po poti lastnih interpretacij, da se izgubi in najde v ritmu njenih verzov. Lidijina poetika ni glasna, a njene besede odmevajo – dolgo potem, ko zapremo knjigo ali ekran.