Dragi Gustav! 

Zjutraj dvojna mavrica. Prelepa. Trajala je kakih deset minut. Pričelo je deževati. Ostala sem na palubi, ni me motilo, da dežuje. Nasprotno, uživala sem v dežnih kapljicah, ki so mi božale obraz. Zdaj vem, da je jokalo nebo, da sta nama s tvojo prijetno ženo, vidva z Andekom poslala sporočilo: da vama je dobro tam, kjer sta … Somewhere over the raibow. Hvala vama! In jo zagledam tvojo ženo. Pove mi, da si umrl. Že prej sem vedela, pri kosilu sem zvedela. Objamem jo, podržim v objemu. Joče. Hudo mi je, a kmalu se potolaži. Ob mojih mirnih besedah, da ti je lepo, tam nad mavrico, da si zdaj svoboden in da je zdaj tudi ona svobodna. Zasluži si jo, svobodo. 10 let je skrbela zate, dan in noč. Prava svetnica. Zate, ki si ohromljen po desni strani telesa, priklenjen na voziček. Ni ji bilo lahko, verjemi, skrbeti za tvoje 130 kg težko telo. A je zmogla. Zdaj pa si zasluži počitek. Razumela me je, kaj hočem povedati. Najverjetneje te bo upepelili v Singapurju, kjer bomo tri dni, potem pa te raztrosila v ocean. Lep obred bo, če bo mogoče seveda. Pa tudi nadaljevala bo križarjenje, če bo le možno. Veseli se z njo, vem, da ji privoščiš, ker sta se imela rada. Na srečo nimata potomcev, ona nima sestra, bratov, ti le eno polsestro. Torej je odločitev povsem v rokah tvoje žene in tukajšnjih pravil glede posmrtnega obreda. Tebi v čast in spomin sem sinoči na večerji (dress code: colourful) nosila mavričasti klobuček, ki ti je bil tako všeč in sva se na njegov račun velikokrat šalila. Počivaj v miru, kjerkoli že si. Ohranila te bom v prijetnem spominu. In se spomnila nate vedno, ko si bom na glavo nataknila MAVRIČNI KLOBUČEK. Hvala za dvojno mavrico danes zjutraj, ko je sonce šele dobro vstalo. Tebi in Andeku. 

Pismo, napisano Švedu Rudolfu in njegovi prijetni ženi, ki sta bila moja soseda pri kosilu. Nismo se dosti pogovarjali, ker je on, zadet od kapi, zelo nerazumljivo govoril, ona pa tako tiho, da sem jo komaj slišala. A smo se čutili. Danes pa sva bili skupaj vsaj pol ure. Zaupala se mi je. Me vprašala za nasvet. Se strinjala skorajda z vsem, kar sem povedala. Čutila sem, da ji je lažje, celo posmejali sva se ob spominu na šale, ki jih je Gustav izrekel na račun mojega mavričnega klobučka. Še dva objema, zdaj pač bo kar bo. Upam, da ji bo uspelo, kar sva splanirali in da bo nadaljevala potovanje do Benetk in šele potem šla v Stockholm, kjer sta z Gustavom živela. Vse dobro ji želim. Tu sem, kadarkoli me potrebuješ, ljuba Pu (ne vem, kako ji je ime, nisem si ga zapomnila, ker je pretežko).

*

Zarja Trkman se počuti prijetno z osebo Adriana Rizzato in 2 drugima osebama v kraju Buleleng, Bali, Indonesia.

19. marec ob 13:35 ·

Večerni pozdrav z Luminose, jutri pristanemo na Comodo Island v Indoneziji, nato pa še na Baliju, kjer ostanemo dva dni … jupi, potem pa že plovemo proti Singapurju, kjer bomo kar tri dni, nato Sri Lanka, Tajska, Indija (6 dni) …

počasi proti Omanu, Muscatu, Jordaniji, Atenam … Benetkam (27. april) … še vožnja z avtom domov in potovanje bo zaključeno … wau, kako hitro beži čas.