M
Mama, mleko, med,
prvi spomin od rojstva do groba.
Mame več ni, mleko presiha
kot kri, smrt jemlje ljudi,
zapira otroške oči.
Jok, stok in gorje gre čez puščavo
z gore se rušijo skale
tihe prevare drugih ljudi,
ki z molkom v praznini stoje
ter gledajo vojno, kot da je ni.
Nič ne storijo, samo govorijo,
zvečer mirno zaspijo.
A mame otroka ni več,
otroka mame ni več, ne moža,
oče leži v mlaki krvi odprtih oči.
Ti, ki bi morali, nič ne storijo,
da bi smrti zvezali roke krvave,
jo pahnili v okove.
Drugega ni kot le krik v puščavi.
Namesto vode kri krvavi,
otroške oči v joku kričijo,
mame, očeta, brata, sestre več ni,
moje življenje je le še gorje,
moje življenje molčeče boli, boli,
srce kameni, me kamen teži.
Ksenija Zmagaj
***
Deli z drugimi
Meta
