IZ ATELJEJA
🍎 Spoznavanje akvarelne tehnike – Mokro na mokro
Na drugi delavnici likovne skupine Čopinel smo raziskovale tehniko mokro na mokro – igrivo, a hkrati zahtevno akvarelno tehniko, pri kateri voda in barva ustvarjata svoje poti.
Naloga je bila preprosta: naslikati tri jabolka v vrsti in pri tem spoznati plastenje, svetlobo ter potrpežljivost, ki jo zahteva mokri papir.
A – kot se pogosto zgodi v ustvarjalnem procesu – je vsaka udeleženka ubrala svojo pot. Namesto enakih jabolk smo dobile enajst popolnoma različnih zgodb, barv in razpoloženj.
Na drugo srečanje sem prišla z majhnim pomočnikom – šestletnim vnukom Galom, ki se je hitro vživel v prostor. Ker je učilnica večnamenska, sva prišla nekoliko prej, da si je lahko ogledal igrače in pripravil svoj kotiček. Ob prihodu Tatjane in Olivere sem bila deležna prvega komentarja – po njunem sem bila preveč “ostra” in “stroga”. Presenetilo me je, saj sem želela delavnico voditi umirjeno in v raziskovalnem duhu, vendar sta povedali, da nista ljubiteljici akvarela in jabolk ter da sta bili vajeni drugačnega načina dela.
Pojasnili sta, da je njihova nekdanja mentorica vsak mesec predlagala novo temo ali motiv, o katerem so se skupaj pogovorile, nato pa so slikale z akrilnimi barvami. Teme so bile raznolike, včasih so jih sprejele, včasih zavrnile, a sistem – “nova tema vsak mesec” – jim je ustrezal. Tako so vsaka ustvarile po štiri slike mesečno, kar je pomenilo veliko dela, a tudi veliko svobode. Svoja platna so potem podarjale družini in prijateljem.
Tudi tokrat je prihod potekal počasi; udeleženke so prihajale ena za drugo, z zamudo. Nekatere so najprej opazovale, druge so se vključile v pogovor, tretje so bile tihe, a pozorne. Sčasoma se je pokazalo, da si vse želijo nadaljevati z akvarelom, čeprav ne povsem v istem tempu ali pristopu. Težko je bilo razbrati, kaj točno želijo – nekatere bi imele mesečno rdečo nit, druge bi jo raztegnile čez vse leto.
Da bi razpravo zaključila, sem jim obljubila, da bom na naslednjem srečanju pripravila štiri povsem različne teme, med katerimi bo lahko vsaka izbrala svojo. Ena od njih bo ostala jabolko – morda tudi kot simbol “prepovedanega vrta”, saj se motiv lepo povezuje z iskanjem osebnega izraza. Do novega leta bomo torej še ostale pri jabolku; rezultat pa bo tihožitje, v katerem bodo jabolka našla svojo zgodbo.
Ko smo končno začele z delom, je napetost popustila. Skoraj tri ure so tečajnice v miru raziskovale tehniko mokro na mokro z motivom treh jabolk, vsaka po svoje, z različnim razumevanjem in občutkom za vodo, barvo in svetlobo.
Gal se je priključil ustvarjanju in z veliko zbranostjo narisal tri jabolka v vrsto. Uporabil je tri nianse barv in z zanimanjem opazoval, kako se barva preliva. Ko so tečajnice večkrat spraševale isto vprašanje, je s svojo otroško jasnostjo povzel:
“Narišemo najprej tri jabolka v vrsto … mokro na mokro …”
Njegov stavek je lepo zaokrožil delavnico – preprost spomin, da se včasih v učenju najbolj zapomnimo bistvo: začeti, opazovati in pustiti, da se barva preliva sama.
🍎 Kaj je nastalo:
1️⃣ Prva slika – pogumna in živahna, polna energije in raziskovanja barvnih kontrastov.
2️⃣ Druga – kompozicijsko mirna, s tremi jabolki, ki iščejo ravnotežje med toplino in svetlobo.
3️⃣ Tretja – nežna in mehka, z lepimi prehodi in občutkom za svetlobo.
4️⃣ Četrta – zanimiva pripoved s prerezanim jabolkom in lepo plastenim ozadjem.
5️⃣ Peta – ekspresivna, tekoča, polna spontanosti – pravi duh tehnike mokro na mokro!
6️⃣ Šesta – minimalistična in mirna, z nežnim barvnim tonom.
7️⃣ Sedma – igriva interpretacija jabolk v rezinah, polna gibanja in barv.
8️⃣ Osma – poetično jabolko na veji, s prosojnimi listi in mehkim ozadjem.
9️⃣ Deveta – topla, jesenska barvna študija s čudovitimi odtenki.
🔟 Deseta – harmonična in svetla, z lepo občuteno svetlobo.
1️⃣1️⃣ Enajsta – majhna, a pogumna barvna vaja s toplimi in hladnimi kontrasti.
🍎 Gal – “Tri jabolka” (mokro na mokro)
Šestletni Gal je v svojem delu ohranil bistvo naloge: tri jabolka v vrsti, vsako v drugačnem tonu – zelenem, rdečem in rumenkastem. Slikal je po načelu “mokro na mokro”, pri čemer je barva svobodno stekla znotraj risbe in ustvarila nežne madeže, značilne za otroško spontanost.
S preprostim svinčnikom je obrobil obliko in dodal detajle (peclje, listke), kar kaže, da je razumel povezavo med risbo in barvnim nanosom. Njegov podpis v spodnjem delu slike dodaja prisrčen osebni pečat.
Posebnost dela je v iskreni enostavnosti: vsak sadež ima svojo barvno zgodbo, brez odvečnih popravljanj ali plastenja. Gal je pokazal, da otroci pogosto najbolje razumejo bistvo akvarela – pustiti, da barva sama pove svojo zgodbo.
članek uredila: Vanja Čibej za Spletni čas
♥
📍 Rubrika: Blog/Čopinel – Iz ateljeja
✍ Besedilo: Spletni čas
🗓️ Oktober 2025
Deli z drugimi
Čopinel
Akvarelni priročnik
Galerija
