25.10.2023

Pred natanko 70.-imi leti je privekala na ta svet mala Zarja. Očetu mizarju in mami šivilji se je rodilo to bitjece. Ki se še ni zavedalo v kakšen svet prihaja. V pravo družino, ljubečo in skrbno sem se rodila na današnji dan davnega leta 1953. 
Nisem rasla v pomanjkanju. Starša sta si odtegovala od ust, da smo se me 3 hčere lahko kolikor toliko normalno razvijale, osmošolka Klementina in učiteljišnica, prvošolka Katarina. Radi smo se imeli. Starša sta nas vzgajala sicer v komunističnem duhu, ker je moj oče bil celo življenje poročen s politiko. Španski borec, po zaporih in v internaciji med 2. svetovno vojno, me je učil vrednot, ki jih je zapisal marksizem. Ne laži, ne kradi, ne želi drugemu tistega, kar sebi ne želiš. 
Vse smo študirale, Klementa ob delu. Vse smo bile poštene, iskrene in brez dlake na jeziku. 
Le jaz sem si ustvarila družino in na svoja otroka prenašala vse, kar sta me ljubeča starša naučila. 
Zgradila sem se v dobro profesorico športne vzgoje. A se je življenje obrnilo tako, da so me upokojili že pri 44.-ih letih. 
Ni mi prizanašalo življenje. Šla sem skozi krute preizkušnje. Moja ostarela starša, dva otroka, služba, mož invalid po operaciji tumorja na možganih. A sem zmogla. Šla sem čez vse, tudi na račun svojega zdravja. Hude depresije, zadnja je trajala kar 12 let. In ko sem se ponovno rodila, 8 let je tega, največja izguba po smrti očeta, mame in sestre še nesreča mojega dragega, ki je po treh mesecih izgubil bitko za življenje.
Pustil me je samo. Invalidko. Otroka sta si že ustvarila karieri, DOBER partnerski odnos. Vsi so se bali, da bom zopet padla v depresijo.
Jok brate. Živim. Živim kvalitetno. Sama! Sem pogumna, odločna, samozavestna. Občudovanja vredna pravijo moji prijatelji. 
In danes jih nosim. Sedem križev. Še sama ne morem verjeti, kako mi je uspelo tako dobro pluti med vsemi čermi, ovirami, ki so mi
prišle na pot. 
Sem zato bolj modra? Izkušena?
Sem, nedvomno sem. Pomagam ljudem v stiski, jim svetujem, če me prosijo, jim prisluhnem. Ker je to slednje največ, kar lahko naredim za druge. Da jim poklonim svoj čas. 

HVALA ZA TVOJ ČAS, prijatelj-ica.
ČIN ČIN, na moje in tvoje zdravje.
NAJ ŽIVI ŽIVLJENJE! 

Zarja