Odprto pismo?! Saj niti ne vem komu. Neki iniciativi, ki je dosegla to, da MN Dance Company ne bo izpeljala svoje predstave BREZMEJNO TELO v solkanskem kamnolomu. Nastjo in Michala spremljam že 9 let, na vsaki njuni predstavi sem.

Spoštujem in cenim ju kot koreografa in plesalca. Pa tudi kot izjemna pedagoga in duhovno ozaveščena človeka, ki sta jima vrednote, kot so ljubezen, prijateljstvo, družina, poštenost največ, kar šteje v življenju. Vzgojila sta številne plesalce, tudi vrhunske, kot sta sama. Veliko otrok raste pod njunim budnim očesom. Se giblje, pleše, druži. V tem digitalnem svetu je to, da otroka odvrneš od računalnika, telefona največ, kar mu lahko daš. Sodelovanje, druženje, odnosi, sočutenje …

Mene je hudo zadela vest, da sta se odpovedala kamnolomu v Solkanu. Ker vem, da je to mesto tisto, ki sporoča. Da je sporočilo predstave ČEZMEJNEGA TELESA to, da če ne bomo cenili narave, nas čaka opustošen svet. Kamnit in hladen. Površinski in brez življenja.

Predstave sem se veselila tudi zato, ker sem Solkanka, ker je moj oče delal v hidrarni, ker je moj “drugi” oče bil prvi direktor cementarne v Anhovem (preselil se je v Solkan iz Trbovelj). Oba krasna človeka.

Pa s tem ne opravičujem vseh smrti, ki so se zgodile zaradi azbesta. Nočem pa, da neka iniciativa, neka ženska v Ljubljani, ki morda še nikoli ni videla nobene plesne predstave Nastje in Michala, ruši umetnost, ruši kulturo.

A sta onadva kriva za smrti? Nič kriva, nič dolžna plesna ustvarjalca, ki otrokom in mladostnikom dasta največ, kar ima lahko. Svoje znanje, svoje srce. Ker njuno srce bije za ples, za gibanje, za naravo.

Že skoraj 2 desetletji vodita tudi šolo plesa. Začela sta iz nič, a sta z vztrajnostjo in voljo dosegla, da imamo v Novi Gorici profesionalni plesni ansambel. Ime Nove Gorice sta ponesla v svet. Njune predstave so vrhunske, od prve do zadnje, ki bi bila, po mojem skromnem mnenju vrhunec njunega ustvarjanja.

Dragi občani, dragi župan, boste kaj rekli ali se boste podvrgli stihiji neke iniciative, ki poveličuje smrt in izničuje ŽIVLJENJE. Ni lahko nobenemu, ki izgubi svojo mamo, očeta, sestro, brata, sina, hčerko … ni lahko. Vem, ker sem pokopala že štiri moje najdražje, starša, sestro in moža. A živim naprej. Ne objokujem, ne jamram, ne krivim nobenega. Se zavedam karmičnih posledic, se zavedam, da življenje teče dalje. Da je usoda vsakega … njegova, da je vedno vzrok in posledica. Nobenega ne krivim za nič … nobenemu ne dovolim, da kroji moje življenje. Sem sama svoje sreče kovač.

Naredimo kaj, da vendarle BREZMEJNO TELO odpleše svoj sporočilni ples v kamnolomu v Solkanu, ker sta Nastja in Michal režirala svojo predstavo prav za to okolje. In ja, že dolgo je znano, kje naj bi se ta predstava odvijala, iniciativa pa je začela gonjo le nekaj tednov pred odprtjem EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE Go! 2025. Čemu? Da bi vrgla slabo luč na zavod, ki je morda naredil napako (motiti se je človeško) in nekje objavil (ne vem kje in me niti ne zanima) logo bivšega Salonita, ki je krivec za številne smrti.

Ne vem, nisem dovolj pametna, da bi presojala, kaj je prav in kaj narobe. Vem le to, da sem si res želela še ene vrhunske plesne predstave, ki bi se odvijala prav v solkanskem kamnolomu, nad najlepšo reko na svetu, smaragdno reko Sočo in nad kamnitim velikanom solkanskim mostom, pod Sveto Goro, pod Svetim Valentinom, pod Sveto Katarino …, kjer so življenja žrtvovali številni vojaki. Na tisoče duš je tu, ki še vedno niso našle poti v onostranstvo, a so se žrtvovale za največ, kar si človek lahko želi. Za SVOBODO.

Naj živi življenje! Naj zaživi BREZMEJNO TELO tam, kjer mu je mesto. V solkanskem kamnolomu. Z globokim sporočilom, ki nas opominja, ki govori brez besed. Z gibom in glasbo. Z brezmejnim telesom.