9 držav (Italija, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo, Makedonija, Črna Gora in Albanija). 
6 republik in ena pokrajina bivše Jugoslavije (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija, Črna Gora & Kosovo in Metohija). 

Blizu 3000 km, 35 ur vožnje.

Za tiste, ki se boste odločili za podobno popotovanje: 

Ljudje: prijazni povsod, če si prijazen z njimi. Najbolje se vedno počutim v Bosni, med muslimani. V Zavidovičih pri Halima Dzinic , njenih sestrah Hasan Munira Halilovic , Samira Dzinic , Hata in … pri njenih sosedah Fatima Dzinic , Ramila in Fata … pri tašči Eldina Aličković … pri Indira Smajlović v Visokem, Srbkinji Biljani in Albanki Daši …

Ceste: boljše kot v Sloveniji, razen v Srbski krajini, kjer sem kar nekajkrat pristala v »hudih« luknjah«. Voziti po avtocestah v Bosni, pa tudi v Srbski Krajini je milina. Plačljive so. Na Kosovem tudi dobre avtoceste. Zastonj! V Albaniji čudovita štiripasovnica, skoraj do Tirane od Kosovske meje, po krasnih gozdovih, skozi čudovito zeleno pokrajino. V Makedoniji plačljiva štiripasovnica od Skopja do Ohrida. Povsod , na avtocestah bistveno manj prometa kot v Sloveniji in zelo malo kamionov.

Benzin: najcenejši je na Kosovem in v Bosni, 1.35 evra, najdražji v Albaniji in Srbiji, blizu 1. 75. V makedoniji in na Kosovem nisem tankala. En tank na Hrvaškem, en v Srbiji, 30 evrov v Albaniji, tank v Bosni, malo v Sloveniji). 

Kultura obnašanja: najprijaznejši so Bošnjaki, najbolj nestrpni v prometu Srbi in Črnogorci. 

Čistoča: Balkan je pač Balkan. Smeti še vedno mečejo skoz okna avtomobila. Sicer gre počasi na bolje zlasti v Bosni in Srbiji ter Črni Gori ter Albaniji. Počasi! 

Kajenje: v Bosni še vedno povsod, tudi v zaprtih prostorih, drugje pač nisem imela priložnosti izkusiti tega.

Razvoj: najbolj se razvijata Bosna in Albanija. V Bosni, ki je bogata z gozdovi, z vsemi kovinami ali skoraj vsemi, bogata je tudi z vodo, tu se malo gospodarstvo zelo razvija. Male obrtne cone so vedno izven mest, ob hitrih cestah. Veliko je tujih vlagateljev. 

Standard: povsod je nižji od slovenskega, nižje plače, a je vizavi tem življenje cenejše. Zlasti v Bosni je veliko samooskrbe, posebno na vasi, kjer takorekoč pridelajo vso zelenjavo in sadje doma ter imajo skoraj vsi svoj lasten izvir pitne vode, ki sem jo prinesla tudi domov. Pa kar nekaj domače marmelade sem kupila od Saliha Aličković podarili sta mi jo tudi sestra Halime (mešano slivovo, figovo, eno tudi s čokolado) in Srbkinja Tatjana Djuric (slivovo), Njami!

Mobilni podatki in telefonija: priporočam, da v državah, ki niso v EU, kupiš kartico (Bosna, Srbija, Črna Gora, tudi Albanija, verjetno tudi Kosovo in Makedonija). Sicer pa izklopi telefon, sploh mobilne podatke in ga vklopi le tam, kjer je WF. Mene je stalo 80 evrov le par minut vklopljenih mobilnih podatkov, ko nisem mogla najti apartmaja, ki sem ga bukirala. Aja, še nekaj, ne zanašaj se na Garmin, mene je zapeljal recimo v Bosni, včeraj ko sem se vračala v selo Petrinja, namesto v mesto Petrinja. Drugič vzamem zemljevid, vsekakor!

Mislim, da je to vse, kar morate vedeti, ko se odpravljate na pot. Pa SREČNO!

Če te še kaj zanima, kar pogumno VPRAŠAJ!