Dobro jutro vsem, ki boste to prebrali, najbolj pa je dober dan namenjen moji dragi Renja Renata, s katero se mi včeraj ni bilo dano srečati. Se vprašaš, zakaj NE, Renja moja? Vsak se sprašuje, zakaj se ravno njemu dogaja vse, kar se pač dogaja. Še zlasti, če se mu zgodijo bolezen, bolečina, trpljenje … pa tudi zdravje, sreča, blaginja. In ko se vprašaš, ko se sprašuješ, si na dobri poti. Sicer pa ne. Ker, ko zboliš, se šele zaveš, kaj je v življenju najbolj pomembno. Takrat je to ZDRAVJE. Če si zdrav, imaš vse, radi rečemo, rečejo. Recimo, da je tako. Zato zaželimo slavljencu največkrat obilo zdravja. In sreče. Zdravja in sreče ti nihče ne more dati. Ne moreš kupiti, niti zdravja niti sreče. Zelo enostavno, kajne? Zakaj ti je nekaj dano ali zakaj ti ni? Tistemu, ki išče, je dana rešitev, jo najde. Tistemu, ki pa se ne sprašuje, ni dan odgovor, ga ne dobi. Ker ne sprašuje. Koga ne sprašuje? Sebe, sebe, je treba vprašati. In boš dobil-a odgovor. Nujen je OBRAČUN, kajne Violeta Tomič. Obračun samega s sabo. Drugače ne gre. Obračunavati z drugimi nima smisla. Sicer ti je lahko kdo za dober vzgled, a soočiti se s sabo, s svojim življenjem, s svojo bolečino, s svojimi travmami, to mora storiti vsak sam. Ni druge poti. Drugi ljudje, tvoji domači, prijatelji, znanci, učitelji in zdravniki … ti lahko dajejo podporo, ti stojijo ob strani, te poskušajo razumeti, te poslušajo … predvsem pa spoštujejo tvoje odločitve za pot, na katero stopaš. SAM! Nihče, nihče ne more tega storiti namesto tebe. Drage moje, dragi moji. Rodiš se SAM, umreš SAM, vse, kar je vmes pa je ŽIVLJENJE, ki ga deliš z drugimi, ki te spremljajo skozenj. Tako ali drugače. Vedi, tvoje življenje je v tvojih rokah, nihče ti ga ne more vzeti. Je največji dar, ki si ga dobil. Je blagoslov, ki ti je dan. Zato POKLON ŽIVLJENJU in tistemu, ki ti ga je podaril. A za življenje si se odločil-a sam-a. NAJ ŽIVI ŽIVLJENJE! Živim ga, pa ti?