grive z leskom
pritepene na platno večera
iztepene iz žimnice z jutrom
nedokončane
risbe
na jeklenih žebljičkih
v galeriji čustev
in v dlaneh bodo globoke črvine in polt divje češnje bo postala pergamentna sušina
le v snu še …
bo poletje
in med pšeničnimi lasmi bodo izrasle pleve sivine
v izpiti skodelici
projekcija: črka
poleg ostalih slik
je tudi ta črna
močna
in grenka
prihaja
obuta v kratke živobarvne nogavičke
vsak dan
po ves dan hodi z rojem mušic
v vsako noč pride
na koncu ji izostane stopinja
če ji ne bi …
vsaka noč
pod črno skorjo
čuva
mehkobo zarje
... se bodo ptice dvignile v let
bodo drugače letele
ne bo dleska med njimi in z leske bodo lešniki
dozoreli
že davno odpadli
strohneli
ne bo veverice in ne kašče natrpane s snom
le tiho
popolnoma tiho
bo
nekdo v novem jutru
v iznošenih čevljih
pospravljal snežinke
… zadaj pa toliko sonc
za vsak premrl
list
eno
Lidija Polak
