Včasih se zdi, da se čas preprosto izmuzne med prsti. Naša vsakodnevna opravila, neskončni seznam nalog in obveznosti nas pripeljejo v situacijo, ko se preprosto ne zavedamo, koliko dragocenih trenutkov izgubljamo, ker nenehno hitimo. Kot da bi postali sužnji časa, ki nas vodi, namesto da bi mi vodili čas. 

Če bi se lahko za trenutek ustavili in se ozrli okoli sebe, bi morda opazili, koliko lepote in majhnih čudes je prisotnih vsak dan, čeprav so pogosto nevidna v naši nenehni naglici. Kaj, če bi namesto, da bi tekmovali s časom, poskušali začutiti vsak trenutek, ga živeti v celoti? Vzeti si čas za sprehod, pogovor, razmislek. Vzeti si čas, da ne počnemo ničesar. In morda bi v tem začeli prepoznavati vrednost, ki je skrita v drobnih trenutkih vsakdana. 

Čeprav nas življenje pogosto vodi v naglico, se lahko odločimo, da bomo začeli živeti bolj prisotno. Da bomo spoznali, da je čas dragocen prav zaradi trenutkov, ki jih doživimo, ne pa zaradi tega, koliko jih je naštetih v naših urnikih.