Zagledam ga. Njegove fotografije, njegova dela. Zaljubim se, na prvi pogled. Vanj. Idealen je zame. Sofisticiran, urejen u nulo, bi rekli ta mladi, uglajen. Tako deluje, na prvi pogled. 
Prve dni ga opazujem le od daleč. Vsak dan se peljem 7 km, 20 minut s skuterjem. Ne ve, on ne ve zame, ne še. Tudi prijateljico peljem. Da ga vidi, od daleč, ne prav od daleč. Parkirava, ne vidi naju, midve pa njega lahko mirno opazujeva. Njegov stil, urejenost in sofisticiranost. 
Klavdija: »Idealen je zate, vsaj tako, na prvi pogled. Zaslužiš si ga, saj že tri leta iščeš. Njega! Našla si ga ali pa je on našel tebe. Ob pravem trenutku je bil na pravem mestu,« se zasmeje Klavdija. »Zdaj ne boš več rabila najinega stanovanja, pa tudi svojega ne, lahko se preseliš kar k njemu. Živi v krasnem atrijskem stanovanju, v čudoviti okolici, med travniki in trtami, s Kalvarijo zadaj, nedaleč od Soče, nedaleč od gozda, nedaleč od centra Gorice,« nadaljuje prijateljica. »Naj ti uspe, namenjen ti je, tako sem začutila,« še pripomni moja cimra iz oskrbovanega stanovanja. »Lep je!« 
Strinjam se z njo. Doma navežem stik, preko e-pošte. Komunicirava angleško. Opraviči se za svojo angleščino. Italijan je. Opravičim se za svojo italijanščino, ki je preslaba. Bova angleško, no problem. On. Zasmejem se. Njegova angleščina je celo boljša od moje. 
Do 9. avgusta sem na dopustu. Ko se vrnem se lahko srečava v živo. Pri meni doma,« pravi Mavrizio. Ja, tako mu je ime. Čez 4 mesece bom prost,« nadaljuje. 
»Ok, torej čez teden dni v živo, potem pa, čez 4 mesece ali pa čez osem, ko se vrnem s križarjenja okoli sveta, skupaj, velja?« jaz. 
Komaj čakam, da ga vidim, da se ga dotaknem. Začutila sem njegovo lepo energijo, se vanj zaljubila, v njegovo umetnost. Fotograf je, z izbranim okusom za motiv. Za lepo. Prelepe fotke dela. Veliko nagrad je že požel, pa tudi piše dobro. Brala sem njegove objave na njegovem fb profilu. Mojih let je, morda malo mlajši. Ali pa le zgleda tako. Saj tudi jaz ne kažem svojih let. Imava veliko skupnega. Oba obožujeva naravo, živali, imava rada mir in tišino, lepe stvari. Oba izbranega okusa. Tudi on je navdušen nad mojim pisanjem, celo nad mojimi fotkami. Nad mano! 
Duši dvojčici, se vprašam. Recimo. Namenjena sva si, o tem ni dvoma. Upam, da bo ljubezen na prvi pogled prerasla v trajno ljubezen. 
Nikoli ne reci nikoli, se je še enkrat več izkazal za res-nično. No ja, poročila se ne bom z njim, enkrat je bilo dovolj. Živela pa bom, ob njem, v njem, z njim. Do konca življenja in še naprej. 
Andek, hvala, da si mi ga poslal na pot. Da sva se našla. On in jaz. In hvala za tvoj blagoslov in pomoč. Da bodo moje sanje postale resničnost. Le še najina dva odrasla otroka naj dasta žegen in »kupčija« bo sklenjena. 
Naj sanjajoča zgodba postane RES-NIČNA. Naj bo tako, kot ON hoče. 
HVALEŽNA!