Zelo domiseln citat. Moje mnenje o njem, moje stališče, ki sem ga zavzela do tega citata, ki me nagovori, da napišem, kar napišem. JE TAKŠNO:

Vse je za nekaj dobro, tako “kao” slabo kot tudi “kao” dobro.
Kdo sem, da bi sodila, kaj je dobro in še manj, kaj je slabo. Lahko le povem , da ni nič tako slabo, da ne bi bilo lahko še slabše in da ni nič tako dobro, da ne bi bilo lahko boljše.
Odvisno pa je, kakšen stav zavzame človek do nečesa, do neke stvari, dogodka, besed, zapisov. To je od vsakega človeka, posameznika odvisno. Od njegovih izkušenj o dobrem in slabem. Ki so take, kot si jih ta oseba zasluži. Pa ne v smislu pokore, temveč karmično.
Ker izkušnje si človek pridobi, da bi se iz njih nekaj naučil. So življenjske lekcije. V dobrem in »slabem« smislu. Vendarle so. Šola za življenje. Šola za osebno rast. Ali pa šola za osebni padec. Zavisi od številnih dejavnikov. Ki se poklopijo ali pa povzročijo travmo. Ki pa je vselej dobrodošla, čeprav je težko spet in spet iti skozi travmatične dogodke, da ne rečem skozi trpljenje. A je nujno. Ta pot je nujna, da ozavestiš, česa nočeš več, kakšen več nočeš/nočem biti.

Zato: dobrodošla vsaka izkušnja, ki me krepi. Pa tudi ona druga, ki me šibi. Ker lahko le tako napredujem.

Per aspera ad astra. SKOZI TRNJE DO ZVEZD!