V slikarstvu Darija Gregoriča začutimo, da k slikanju pristopa neobremenjeno. Kolorit in poteza sta ključna elementa slikarskega medija, ki ga odlikuje izredna barvna ekspresivnost. Slikarjeva poteza je hitra, sproščena, organska, a hkrati vehementna in nabita z energijo pretočnosti ter ubranosti barv. Motivno bi lahko dela označili za abstrahirano krajino ali veduto, saj se pred gledalca prikazujejo podobe, ki nas asociativno popeljejo v sanjske izseke čudežnega polja. Sanjski svet, kjer je čustvena in emotivna napetost ujeta v samo bistvo. Sanje so dinamične in nimajo omejitve ne časa ne prostora. Slikarjevo polje pa omejuje kompozicija, barva, likovne zakonitosti, format … Kljub temu so sanje lahko spodbudni element ali tako imenovani »triger«, ki lahko idejno formo prenese v realnost. Nedvomno nam Gregoričevo slikarstvo pušča odprto pot za motivno interpretacijo. Ponekod poteza zaide skoraj do skrajnosti horror vacui, a kljub zapolnjenosti likovnega prostora ni čutiti zadušljivega vzdušja, ampak mamljiv potop v mehko pretočnost linije. Kot nekakšen organiziran kaos, kjer ujetost trenutka ostaja ključnega pomena. Trenutek, kjer se kolorit in poteza združita in postaneta eno.«

Mateja Palčič Puzzer