Rogla, Slovenija v malem. Tujcev za prste dveh rok. Športniki, šole v naravi, reprezentance … navdušuje pa dejstvo, da so še ZDRAVE DRUŽINE. Mlade družine z dojenčki v kengurujčkih, v nahrbtnikih, malo večji na porivalčkih, rolerjih, kolesih, skirojih. Dedki, babice. Hoja, smeh, igra, zdrava prehrana, voda in predvsem čist in svež zrak.

Še je upanje za to našo lepo sLOVEnijo. Prevozila sem dobršen del Koroške (obiskala Nataši v SG in Topolšici), se srečala z Marjano, prijateljico iz Maribora, bila pri Ediju in Danici v Šentjurju pri Celju. Prevozila sem Kozjansko in dobršen del Pohorja (po gozdnih cestah).
Lepa je ta naša mala dežela na sončni strani Alp. Premalo cenjena s strani Slovencev. Morda pa je korona kriza vendarle komu odprla oči. Da proučuje še nepoznane kotičke, lepe kotičke, daleč od ponorelega sveta. V miru, v tišini, med smrekami in bukvami, med travniki in pašniki, v gozdu in ob jezeru, ob reki in morju. Ma ni da ni!
Prekrižarila sem dobršen del sveta. Marsikje je lepo, je rajsko, a nikjer tako kot v Sloveniji. Najlepši deželi na svetu, verjemi, z vsem, kar ta naša Gaja ponuja. Cenim to in uživam, vsak dan sproti uživam v teh lepotah male deželice pod Alpami, Karavankami, Pohorjem, na prekmurskih ravnicah, v Kočevskem »pragozdu«, na visokogorskih kmetijah, ob morju in rekah …
Lepo je živeti v tako raznoliki deželi, ki ponuja prav vse, kar človek rabi. 
Manj lepo pa je živeti v državi Sloveniji, ki mi »zapoveduje« kaj smem in česa ne. Živim po svoje, mimo zapovedi, držim se le svoje osnovne kulture obnašanja. Živim tako, da nobenega ne ogrožam, da sem prijazna z vsakim, da spoštujem drugačno mnenje, razumem vsakega, tudi tistega, ki ni na moji dolžini. In dejstvo je, da vse kar dajem, tudi dobim nazaj. Ker delam dobro, se mi vrača dobro. Ker sem prijazna, dobim prijazen odziv. Ker mislim dobro, se mi lepe misli obrestujejo z lepoto, ki jo ponuja naš planet. Na vsakem koraku, vsak trenutek. 

ŽIVI in PUSTI ŽIVETI je moj moto. Vsakemu tako kot izbere sam. Pa vendarle: ne omejuj me v moji SVOBODI, ne soli mi pameti, ne prepričuj me v svoj prav. Moj je namreč drugačen in moj PRAV ne ogroža nikogar. 

Carpe diem! 

Lepa in zelo sporočilna izkušnja je za mano. Tudi nepričakovana zavrnitev na seminarju ENA ZAVEST. Ker sem sebi dokazala, da zmorem vse in ker stojim za vsem, kar rečem in storim. Brez kančka slabe vesti. Premagujem vse ovire na poti, ki je vse prej kot lahka, verjemi. A vse se da, če se HOČE. In jaz hočem in vsak dan dokazujem, da so ovire, meje le v glavah. Sama jih nimam. 

Živim SVOBODO, živim ŽIVLJENJE. SReČNA sem! Zadovoljna z vsem. Predvsem pa s spoznanjem, da je upanje za človeštvo. O tem sem se prepričala tu na ROGLI, med iskrenimi in prijaznimi Slovenci.