Muscat, 13.4.2019
Zdaj sem malo bolj pri sebi, čeprav se prav lepim na posteljo in tipke. Imam vročino, če vključijo klimo je prehladno … ma bo že.
Oman
Pristanemo v Omanu. Grem na palubo, prelepo majhno mestece. Mislim si, da to ni Muscat, a se izkaže da je. 1,2 milijona prebivalstva. Pogled je čudovit. Začutim res dobre energije, lepo mesto, tudi zelenja je dosti, en lep cvet v daljavi, velik, bel, palme, trdnjava in v glavnem bele hiše. Lične, arabske. Ekskurzija. Krasen vodič Hussain, dve hčerki ima, ena je Zahra, pove ob koncu. Odlično govori angleško, saj se v šoli učijo tega jezika in ga znajo vsi. Zelo je razgledan in ima pravi pristop pri predstavljanju svojega mesta, kulture, denarja, načina oblačenja. Najprej nas pozove k molitvi. Super je, kot bi slišala mujezina na minaretu. Tudi izčrpno razloži molitev, ki je sestavljena iz petih delov. Tudi musliman je poklican petkrat na dan k molitvi. Zjutraj ob pol petih, pred svitom, okoli osme, nato opoldne, popoldan okoli pete in zvečer ob osmih. Vsak dan sem priča tem klicem, iz več mošej tu okoli bolnice. Predstavi tudi svoje oblačilo, tako zgoraj kot tudi spodaj. Značilno kapo, ki jo ženske vezejo tri mesece. Vsak ima drugačno. Skratka lep začetek ekskurzije, ki traja 4 ure.
Mošeja, največja in najlepša v Muscatu
Vozimo se kar nekaj časa do nje. Čeprav Oman nima vode, je veliko cvetja, zelenic, grmovnic, ki jih seveda zalivajo. Promet umirjen, cesta odlična. Muscat je za Singapurjem najbolj čisto mesto na svetu. Mene je začaral, tako zelo, da ostajam še tu … hehehe … v lovu za sultanom. Mošeja veličastna, s petimi minareti, najvišji nekaj čez 90 m. Pred njo krasen park s cvetočimi grmi. Res čudovit. V mošejo vstop ni dovoljen. Meni pa vendarle uspe priti na dvorišče in pofotkati nekaj detajlov. Kot običajno, se ne zapodim za trumo obiskovalcev, k glavnemu vhodu, temveč grem naokoli in najdem odprta vrata na dvorišče. Naše gledam skozi rešetke … hehehe
Souk
Pripeljemo se nazaj do porta, kjer sta, mimogrede, zasidrani dve jahti sultana. Ogromni, čeprav v primerjavi z Luminoso majhni. Sprehodim se po souku in kot vedno me ta moj skuter pripelje do indijskih trgovin. Navežem pogovor s prodajalcem, fotka me z značilno kapo. Se vrnem popoldne in že me ni več.
Muzej
Prekrasen muzej, dostopen tudi zame. Zvemo kar veliko o sultanu, o zgodovini sultanata, ki Oman je. Le še en sultanat je na svetu, a si nisem zapomnila imena. Ogledam si zbirko orožja, folklornih oblačil, posode … preberem plakat o frankincense tree, ki ga uporabljajo za kadilo, za čiščenje prostorov. Povsod ga prodajajo. Nameravam ga kupiti popoldne, a zgodi se, kar se pač zgodi.
Sultanova trdnjava, bivališče
Prekrasna je. Zvemo zgodovino tudi portugalske trdnjave, ki je bila zgrajena v 16. Stoletju. Razprostira se po okoliških hribih. Zanimiva, a zame nedostopna. Stavbe so mogočne, povsod zelenje, cvetje, grmičevje … skratka zelo lepo. Veličastno. Ena naša popotnica me pofotka. Moja zadnja lepa fotka. Zdaj imam le te iz bolnišnične sobe, ki so pač take, kot je moje stanje. Bolečinske, trpeče … hehehe.
Ekskurzija je končana, Hussain nam še zapoje tipično omansko pesem. Zahvalim se mu, češ, da je najboljši vodič na mojem križarjenju in najboljša ekskurzija, daleč najboljša. Vesel je moje pohvale. Posloviva se s povabilom, naj si z družino pride ogledat Luminoso. Morda, pravi! Potem pa, popoldan moja nesreča.
Podaljšala sem si bivanje v najlepšem mestu na mojem križarjenju. Tako pač je, taka pač sem. Nepredvidljiva!
*
Zarja Trkman se počuti pozitivno z osebo Adriana Rizzato in 2 drugima osebama v kraju Muscat, Oman.
Muscat v sliki, drugič
Zarja Trkman