foto zgodba
Velikonočnice
so v tem zgodnje pomladnemu času veliko kje omenjene. Zdaj je njihov čas cvetenja. To, da so redke in zaradi tega zaščitene cvetlice, je seveda pomemben podatek. Dnevnik Delo pravi v enem izmed svojih člankov, da so velikonočnice evropsko čudo. Velikonočnica je zaščitena rastlina, ki v vsej južni Evropi uspeva le v Sloveniji, in sicer na štirih rastiščih. Dve od teh sta na Ponikvi pri Šentjurju, eno je na Boču pri Poljčanah, eno pa ostaja skrito, saj so ga ljudje pred leti precej izropali.
S prijateljico sva se podali na Boč.
Na Hribi.net pravijo: Boč je med zadnjimi vrhovi v Karavankah, preden le te preidejo prek Donačke Gore in Maclja v Panonsko nižino. Boč ima dva približno enako visoka vrhova, ki sta med seboj oddaljena le pet minut hoje. Na enem so oddajniki in vojska, na drugem za planince dostopnem vrhu pa 20 m visok razgledni stolp, s katerega se nam odpre lep razgled po večjem delu vzhodne Slovenije.
Pohod nanj sva začeli v Zgornjih Poljčanah. Pot poteka po gozdno učni poti. Ob njej srečujemo različna drevesa.
Že na začetku poti naju je pričakalo rastišče Pasjega zoba, ki je še ena od zavarovanih rastlin.
Pasji zob (Erythronium dens–canis) je trajnica, okrašena z enim šest števnim, kimastim cvetom. Škrlatni cvetni listi so zavihani nazaj. Pecljata, suličasta pritlična lista sta praviloma dva. Sta nasprotna in lisasta. Korenika je podobna pasjemu podočniku. Pasji zob zgodaj spomladi zacveti v svetlih gozdovih po Sloveniji, vendar ga bomo v predelih, kjer mu kameninska podlaga ne ustreza, zaman iskali. V Sloveniji je pasji zob zavarovan, kot ranljiva vrsta pa je vključen tudi v slovenski rdeči seznam ogroženih rastlin.
Lidija Polak
