Zarota proti zdravju 

Moje razmišljanje na Adrianov najnovejši blog 

»Ipak, optuživanje cijele profesije za sudjelovanje u globalnoj prevari s ciljem da se naškodi zdravlju ljudi ne samo da je previše, već je i nepravedna uvreda svim iskrenim, poštenim i plemenitim ljudima koji su posvetili svoje živote spašavanju tuđih. Njihov “grijeh” je grijeh neslušanja, grijeh zatvorenosti u samo jedan pristup, a ne grijeh zavjere.« Adrian P. Kezele

Odkar sem ugotovila, da se najine poti z Adrianom razhajajo, odkar me je hotel prepričati v svoj prav glede kovida 19 in sploh v »prav« nošenja mask, je v meni zgubil vso kredibilnost. Spoštujem ga, skušam ga razumeti, a mu ne sledim slepo, sploh zadnje mesece, že prej pa tudi dve leti ne. Odkar je začel s kriptovaluto, z nekimi pogoji za udeležitev na njegovih delavnicah. 

Ne, ne grem se več. In zanimivo, tudi pozabim na njegove IM preko interneta. Preprosto: NAJINA ZGODBA JE najverjetneje KONČANA. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da ga ne bom spremljala. Nasprotno: zanima me, kam bo peljala njegova pot, tako duhovna kot tudi življenjska. 

Pravi BUM je bil zadnji dve leti v Sloveniji, pravzaprav tri leta ali več. 

Zdaj ga je korona zaustavila. Morda bo vendarle tudi on spregledal, da njegova pot duhovnosti ni tako duhovna, kot se kaže navzven. Je še globoko v materialnem svetu, kar mi še zdaleč ni všeč. Ko to začutim, se odmaknem. Upravičeno ali ne? Najverjetneje da, ker sama nisem bussines woman, mi taki ljudje, ki jim je veliko do denarja, preprosto ne sedejo več. Zanimivo, Lilijani ni sedel Adrian prav zaradi tega, ker je bil »predrag«. Ekola, saj nosi že ime tako: Adrian Predrag Kezele. Hehehe, sporočilo? Ja, nedvomno, nikoli do sedaj se mi ni pokazalo. Zdaj pa! 

Ko berem njegove bloge od začetka KORONE, ne morem verjeti, v kakšno smer je zaplula njegova ladja. On, ki me je vodil skozi DEKONSTRUKCIJO ILUZIJE, je še vedno v nekem »prepričanju«, kar je meni , Marjani in Milanu očital in nam navrgel. Halo! 

Prepričan v svoj prav hoče še druge prepričati, da korona ni nateg, da so tu teorije zarote še kako prisotne, da ima on prav, ker nosi masko. Nosi jo, ker je demagog, ker noče izgubiti biznisa, ker je materialist in »duhovnjak«. Ki zviška gleda na new age, na samooklicane guruje, učitelje, ki jim ni vredno slediti. On pa se ima za učitelja. Ne more biti, če postavlja pogoje, na osnovi katerih mu lahko slediš. Ni šans! 

Meni nihče ne sme in more postavljati pogojev. Ker vsakega takega prerasem. Sem prerasla Klariča, že skoraj 20 let nazaj in zdaj, bog mi pomagaj, upam si zapisati: tudi Adriana, morda tudi Jean Marca, Patrijija, Madhu, Ivana, Nenada. Ne vem, čas bo pokazal svoje. Pustim se presenetiti. A ker je moja intuicija kar močna, se bojim, da se ne motim.

Zakaj se bojim? To se le tako zapiše. Ne bojim se, ker vem, da je tako. Prerasla sem jih, ker imam med ostalim zagotovljeno eksistenco, ker ne stremim po bogastvu, ker je moje bogastvo že to, da sem relativno zdrava, da si lahko marsikaj privoščim (zdaj) in si bom še. Ne več sicer nekih potovanj okoli sveta, kakšno krajše pa vendarle. 

Ker imam dovolj, povsem dovolj za lepo življenje. Z relativnim udobjem, z relativnim zdravjem in z zadovoljstvom, da imam kar pač imam. In da SEM. Da živim in bivam. Tu, v tem trenutku. Ne v preteklosti in ne v prihodnosti. ZDAJ! 

MOJ ZAPIS je zajadral v druge vode. Sprva sem mislila komentirati zadnji Adrianov blog, a ne. Nima smisla. Ker sva na drugem bregu iste reke. Bolje, da ostaneva tam, vsak na svojem bregu, včasih zaplavava na drugi breg, se prepričava, kako je tam, osvojiva novo lekcijo. In potem NAZAJ ali NAPREJ. DRUGAČE! Vedno drugače, ker nikoli ne stopaš v isto reko! 

Nova Gorica, 11.10.2020