Želja ob Prazniku slovenske kulture, v dar vsem, ki
” DOBRO V SRCU MISLIJO”
Naj nam Sonce razžari nebo, naj človek, brat bratu seže v roko.
Naj vse ptice v nebo polete in vanj vtkejo pesmi ščebet in šepet.
Naj zadoni od svoda do svoda beseda blagozvočna in mila o tem,
kako je treba ljubiti. Kako ljubezen deliti tako, da bo vsem prav,
pri srcu milo in ljubo, drago, toplo.
Naj človek človeka objame, srca se dotakne tako, da bo za vselej
pregnana nesreča, žalost, tema.
Naj se prav vseh ljubezen dotakne tako, da bo vzdrhtelo srce
in blagozvočno pesem zapelo Svetu in Nebu tako, da bo pregnano
sovraštvo, gorje.
Naj življenje, samo po sebi pesem postane, ki poje o tem,
kaj pomeni biti – ljubiti tako, kot se Zemlje vrti, pne v nebo.
Tako kot mati otroku pesem zapoje, da dete spokojno zaspi,
da se novo življenje rodi in z njim vse sanje in pričakovanje
in vera v dobro in plemenito, ljubovito, čarno in čudovito, nas vse
spremeni v lučke svetlobe, da vsakdo žarel bo v temi, v nebo.
Naj vsem nam ljubezen leže v srce, naj vesolje zapleše tako,
da bo za vselej spočeto, rojeno vse dobro, v vsem in vseh.
Naj plemenita beseda in pesem o tem, kako je treba
biti – ljubiti zapoje tako, da vse v plesu zapleše, si seže v roko.
Ksenija Zmagaj
O avtorici
Njeni zadnji članki
📍 Rubrika: Blog/Vsi naši vrtovi
✍ Besedilo: Ksenija Zmagaj
🗓️ Februar 2026
