Vestalka sedanjosti ne glej mi v dlan krvavo tiščim bronasti odlitek črnih jeter z mojo bolečino si razjezil bogove osel trmasti živo me zakopal v tempelj trpljenja kot večni ogenj goreče mladosti a bila sem edina ki te lahko reši pomilosti NEMRTVA ni me strah Lune Sonca senc živim navzven moji roki plešeta ob zadnji simfoniji skladnosti ni več z nogo v podzemlju se zvija telo nima kosti črna me varuje s pajčolanom noči si zakrivam obraz vdova mrtve ljubezni ob živem tebi ZADNJI KRIK danes rojevam…