Za vse plačaš
Nič ne veš o Dantejevih demonih, kolikokrat samo si preigral to igro in vedno znova in znova. Pred megalomansko velikim pročeljem knjižnice se je usedel na klop. Golobi so se skrili po zavihke streh in rahlo je pričelo deževati. Za trenutek, dva je imel občutek, da jo je videl. Stresel je z glavo, oblil ga…