Jadranje, Vanja Čibej
Jadranje Včeraj sem bila z meni drago osebo. Malokrat se vidiva. Pogovarjala sva se o marsičem – tudi o mejah svobode individuuma. Sedela sva ob obali, pila kapučino. Zrak po nevihti – čist. Morje v odtenkih modrine, pogled do Gradeža. Vedno me preseneti – odpre poglede, ki sežejo za obzorje. Tudi včeraj je bilo tako. …

