Uvid, Klavdija KIA Zbičajnik
UVID nožni prsti gibko plavajo po mirni gladini črnega jezera okna v pomolu napeljujejo k skušnjavi globoke skrivnosti – kako velik je prepad med nami najgloblji smisel z vdrtimi očmi ne zmore bresti po vodi ko pljuska visoko čez kolena ROZINE sladki spomini se sušijo kot na nitke narezane rozine diši v kotu sobe ob topli krušni peči mehki akordi povzdigujejo misel praznik je POSTREŽENI dvignila se je nora prašna meglica drzni…

