Lani, na začetku tečaja akvarela, sem si domislila spominsko knjigo. Želela sem vanjo ujeti nekaj našega skupnega ustvarjanja. Med njenimi platnicami se zdaj prepletajo barve, zapisane misli in sledi ljudi, ki so mi blizu. Ko jo prelistam, se spomnim tudi druženj, pogovorov in trenutkov, ki bi sicer morda zbledeli.  Hvala, drage Čopinelke, za vaše akvarele,…