Lani, na začetku tečaja akvarela, sem si domislila spominsko knjigo. Želela sem vanjo ujeti nekaj našega skupnega ustvarjanja. Med njenimi platnicami se zdaj prepletajo barve, zapisane misli in sledi ljudi, ki so mi blizu. Ko jo prelistam, se spomnim tudi druženj, pogovorov in trenutkov, ki bi sicer morda zbledeli. 

Hvala, drage Čopinelke, za vaše akvarele, s katerimi ste obogatile njene strani. Posebna zahvala gre Karmen, ki je s svojim kolažem na platnici knjigi dodala čisto posebno noto. Zaradi vaših prispevkov jo še toliko raje vzamem v roke.

Med pozornostmi, ki me pogrejejo pri srcu, sta tudi Galova zapestnica, ki jo je izdelal sam, in njegovo rojstnodnevno voščilo. Hvala, Gal! In hvala Tei za zapestnico iz Peruja – za droben košček daljnega sveta, ki je našel pot do mene.

Takšna darila nosijo nekaj zelo osebnega: čas, trud in misel na drugega. Ko pogledam zapestnici ali odprem spominsko knjigo, začutim prav to bližino.

Zato sem nekaj teh spominov povezala še v kratek filmček. V zahvalo vsem, ki ste mi jih podarili.