Živio!
Če nočemo živeti samo iz dneva v dan, temveč se želimo zavedati svojega življenja, potem moramo poiskati svoj smisel. Veliko ljudi izgubi voljo do življenja ravno zaradi pomanjkanja ali izmikanja smisla. V vsaki starosti iščemo in moramo najti vsaj drobec smisla, ki nam pomaga, da ne omagamo sredi življenjske poti. Morda je prav pisanje naše sredstvo za samouresničitev. Nikoli ne bomo tega izvedeli, če tega ne bomo poskusili. Nikoli ni prepozno, tudi če začenjate pisati v pozni starosti. Presegati moramo lastne ozke meje in verjeti, da bomo v življenju prispevali nekaj pomembnega, če ne takoj, pa takrat, ko bomo nanje pripravljeni, nekoč v prihodnosti. Ta občutek je potreben, če hočemo biti zadovoljni sami s seboj in s tem, kar počnemo. Pozitivna čustva nam dajejo moč, da se lahko razvijamo in upanje na boljšo prihodnost nam pomaga, da se izkopljemo iz težav, v katerih se skozi življenje neizogibno srečujemo.
Pišimo z veseljem 🙂
Tema dneva:
‘Ampak nekaj mora biti!’ sem vpil. ‘Nekakšen cilj moram imeti pred sabo!’
Zakaj? se je čudil.
‘Zato ker sem drugače kot list, ki ga je veter snel z drevesa in ga brezciljno suva po zraku!’
(…)
Ker ne zaupaš vetru. (…) Odpihnem te v svobodo, pa kličeš na pomoč. Najraje bi te ubil, tako si neumen.’
(Evald Flisar, Čarovnikov vajenec)
Ne veš kako začeti?
Preberi uvodno objavo
Za vsak dan nova tema
Dnevnik za pisanje Na idejo za kreiranje dnevnih vaj sem pomislila ob premišljevanju, kako popestriti delavnice kreativnega pisanja in na kakšen način sprostiti domišljijo in morebitne blokade, ki jih imajo pri pisanju začetniki. Predvsem sem
