Globoko smo že zabredli v skrivnosti dobrega pisanja. Tokrat se bomo vrnili na najobsežnejšo književno vrsto t. i. roman. Roman je najobsežnejša pripovedna vrsta, v katerem sodeluje več glavnih oseb in mnogo stranskih, ki jih povezuje zgodba, množica dogodkov v velikem časovnem razponu. Roman je sestavljen iz več poglavij, lahko vsebuje prolog, epilog, lahko tudi oba. 

Gotovo ste si že kdaj zaželeli napisati svojo knjigo in če vztrajate pri asociativnem pisanju, so se vam zagotovo že pojavile prve ideje. S pisanjem pridobivamo izkušnje, ideja najprej tava na robu naše zavesti, potem preskoči, se umesti v nas, nas ne pusti pri miru vse, dokler, se je ne lotimo realizirati. 

Torej, predpostavljam, da neko grobo idejo, o čem bi pisali, imate. Ideja pa je v neposredni povezavi s snovjo, to je s tistim, kar tvori sam roman. Snov za roman obstaja, preden jo pisatelj ubesedi. Lahko poiščemo snov v zgodovini, lahko izberemo ljubezensko snov, življenje običajnega človeka, politične razmere, snov je lahko pustolovska, znanstvenofantastična … in drugo.