“Besede tvorijo niti, na katere navežemo svoje izkušnje.”
Aldous Huxley 

Daniel Kahneman, nobelovec in eden izmed najpomembnejših psihologov na svetu, razlaga: »V življenju si ne zapomnimo izkušenj, ampak le spomine na naše izkušnje. Tudi ko razmišljamo o prihodnosti, o njej ne razmišljamo kot o izkušnji. O prihodnosti razmišljamo kot o pričakovanih spominih.«
Daniel Kahneman je izkušnje natančno opredelil. Kaj je pravzaprav izkušnja? Po SSKJ je izkušnja kar kdo ob dogodkih, doživetjih spozna, ugotovi. Ta izkušnja se skozi čas, zaradi biološke in lastne ‘izkustvene pogojenosti že shranjenih spominov, pretvori v nekaj drugega, v nekakšno drugačno kodo, ki si jo naši možgani zapomnijo in jo shranijo v svoje spominske celice – postanejo le še spomini na izkušnje in neka nova resnica, ki je lastna nam samim. Prav slednje nas dela drugačne drug od drugega. Ali bi lahko rekli, da so spomini povsem individualne izkušnje? Torej, kako bi jih razločili med sabo? Jih lahko opredelimo na individualne in kolektivne izkušnje, oz. na individualne in kolektivne spomine? 

Pri pisanju so važne ‘nianse besed’ in kar je nekoč nekaj pomenilo, ni nujno da ima beseda enak pomen. Prav zaradi tega se jezik ves čas razvija in se čez čas spreminja. Pisec naj bi se tega dejstva veselil. Lahko postane ustvarjalec novih besed z vedno novimi pomeni. Pri pisanju je včasih dobro eksperimentirati in izumljati nove besede in nove besedne zveze. Torej, poskušajmo se kdaj pa kdaj z besedami tudi poigrati.