Živio! 

Danes bom pisala o tem, zakaj je pomemben trening za sprostitev, kajti prav sproščenost je blagodejni učinek vsakodnevnega 10 do 20 minutnega pisanja na roko. Smisel treninga je pridobiti suverenost, sigurnost pri pisanju ter odpravljanje ovir, ki nas bremenijo in ovirajo pri pisanju. Pri tistih, ki so pretirano kritični do sebe, ki se jim zdi, da je njihovo pisanje nekoliko plehko ali nič posebnega, celo zanič, predstavlja ta prepreka veliko težavo. Taki ljudje so običajno perfekcionisti (Seveda so nekateri do sebe popolnoma nekritični, tudi taki se najdejo.). 

Metoda prostoročnega pisanja po dnevnih temah je dobra praksa, da se morebitnih predsodkov čim prej znebimo. Pri tako kratkem pisanju se moramo prepustiti toku svojih misli, ne da bi pri tem veliko premišljevali, kajti, če premišljujemo, potem nevede vklopimo nadzor, in če vklopimo nadzor, nujno vklopimo tudi presojanje. Takoj, ko vklopimo presojanje, se v nas pojavi dvom. Če preberemo, kaj smo napisali, se nam bo velikokrat dozdevalo, da besedilo nima, ne uvoda, ne zapleta, ne razpleta, stavki pa so nerodni, nerazumljivi ali pa popolnoma trivialni. Največkrat ni tako, če pa že, v tem trenutku pisanja niti ni pomembno. Ni smisel vsakodnevnega pisanja takojšnji nastanek dobrega literarnega dela, smisel vaj najdemo v drugih učinkih. Pisateljski talent namreč ni dovolj za dobro pisanje, pomembna je tudi veščina in sproščenost pri pisanju. To pa dosežemo samo s treningom. 

Nasvet dneva se glasi: Pišite tako, kot vam tečejo misli in se pri tem ne ustavljajte vse do tedaj, ko bo potekel načrtovani čas, ali v primeru, ko podaljšate ta čas, vse, dokler, vam možgani ne sporočijo, da ste temo izčrpali.

Napotek: Predvsem sproščeno pisanje:)