1. Ljubezenska zgodba, njen podžanr je prijateljska rešitev, ki zamenjuje romantično ljubezen s prijateljstvom. 
2. Grozljivka, ki se deli na skrivnostno, v katerem je vir groze osupljiv, vendar predmet “racionalne” razlage, kot so bitja iz vesolja, znanstveno ustvarjene pošasti ali manjaki; nadnaravno, v katerem je vir groze “iracionalen” fenomen iz kraljevstva duhov in super skrivnostno, v katerem pustimo občinstvo, da ugiba med dvema možnostima.
3. Moderni ep – posameznik proti državi.
4. Kavbojka.
5. Vojni žanr pripoveduje posebej o bojevanju. Sodobni filmi na splošno nasprotujejo vojni, toda desetletja jo je večina poveličevala.
6. Zrelostni zaplet ali zgodba o odraščanju.
7. Odrešilni zaplet – filmski lok govori o spremembi protagonista iz slabega v dobrega.
8. Kaznovalni zaplet – Dober človek postane slab in je kaznovan.
9. Preizkuševalni zaplet – zgodbe o moči volje proti skušnjavi.
10. Vzgojni zaplet – sledi loku globokih sprememb v protagonistovem pogledu na življenje, ljudi ali samega sebe iz negativnega (naivnega, nezaupljivega, fatalistišnega, sovražnega do sebe) v pozitivnega (modrega, zaupljivega, optimističnega, prisebnega).
11. Zaplet razočaranja – globoka sprememba pogleda na svet iz pozitivnega v negativnega.
12. Komedija: Njeni podžanri so parodije, satire, situacijske komedije, romantične komedije, ekscentrike in burke do črne komedije, razlikujejo se po cilju komičnega napada (birokratske neumnosti, obnašanje višjih slojev, najstniško dvorjenje …) in po stopnji smešenja (nežno, jedko, ubijalsko).
13. Kriminalka – Podžanri se razlikujejo predvsem glede na vprašanje, s katerega stališča opazujemo zločin. Skrivnostni umor (detektivski pogled), kriminalka (zločinski pogled), detektivka (pogled policista), gangterski film (pogled sleparja), srhljivka ali zgodba o maščevanju, sodiščna drama (pogled pravnika), časopisna drama (pogled reporterja), zaporniška drama (pogled jetnika), film noir (pogled protagonista, ki je delno kriminalec, delno detektiv in delno žrtev).
14. Družbena drama: Ta žanr prepoznava družbene probleme – revščino, slabosti izobraževalnega sistema, prenosljive bolezni, zgube, protidružbeni upor in podobno – nato pa skozi zgodbo pokaže rešitev problema. Ima številne strogo osredinjene podžanre: ženski roman (razdvojenosti npr. med kariero in družino), politična drama (korupcija v politiki), ekodrama (prizadevanja za rešitev okolja), zdravniška drama (spopadi s telesno boleznijo) in psihološka drama (spopad z duševnimi boleznimi).
15. Akcijsko/pustolovski žanr – ta si pogosto sposoja gledišča drugih žanrov, na primer vojne in politične drame, da dobi motivacijo za eksplozivno akcijo in drznost. Podžarn velika avantura vključuje ideje, kot so usoda, samoprecenjevanje ali duhovnost. Če pa je vir antagonizma narava, gre za film katastrofe/preživetja.
16. Zgodovinska drama – je osredinjena na dobo in neizčrpen vir gradiva za zgodbo in zajema vse vrste zgodb, ki si jih lahko zamislimo. Preteklost prikazuje kot prizmo, skozi katero prikazujemo sedanjost. Mnoga nasprotja so tako nesrečna in obremenjena s polemikami, da jih je težko predstaviti v današnjem okolju, ne da bi odvrnili občinstvo. Taka vprašanja je bolje preučevati z varne časovne razdalje. Na primer: zgodba o sovraštvu, ali spolna politika.
17. Biografija – je osredinjena na človeka, vendar ne sme postati preprosta kronika. Biograf mora dejstva raztolmačiti kot fikcijo, najti smisel življenja, nato pa predstaviti kot protagonista njegovega življenjskega žanra (na primer sodna drama, moderni ep, zaplet razočaranja. kaznovalni zaplet). Enako velja za podžanr -avtobiografija.
18. Dokumentarna drama – sorodnica zgodovinske drame, posveča pa se nedavnim dogodkom.
19. Lažni dokumentarec – ta žanr se pretvarja, da temelji v aktualnosti ali spominu, obnaša se kot dokumentarec ali avtobiografija, vendar je popolnoma izmišljen. Predvsem gre za satiro na hinavske institucije …
20. Muzikal – izhaja iz opere in predstavlja “resničnost”, v kateri liki svoje zgodbe odpojejo in odplešejo. Pogosto v obliki ljubezenske drame, film noir, družbena drama, biografija, kaznovalni zaplet, komedija …
21. Znanstvena fantastika: dogaja se v hipotetični prihodnosti z značilnimi tehnološkimi utopijami, samodržci in kaosom. Pisci jo pogosto povezujejo z modernim epom, akcijsko pustolovščino, zapleta razočaranja.
22. Športni žanr je topilnik značajskih sprememb, žanr pa naravni prostor za zrelostni zaplet, odrešilni zaplet, vzgojni zaplet, kaznovalni zaplet, zaplet razočaranja, prijateljska odrešitev, družbeno dramo.
23. Fantazija – tukaj se pisec poigrava s časom, prostorom in telesnimi mejami, podreja in meša zakone narave in nadnaravno. Uporablja akcijske žanre, ljubezenske zgodbe, politično dramo/alegorijo, družbeno dramo, zrelostni zaplet.
24. Animacija – tukaj vladajo zakoni splošne preobrazbe – vse lahko postane nekaj drugega. Nagiba se k akcijskim žanrom, zrelostnim zapletom.
25. Umetniški žarn- avantgardistična predstava o pisanju žanrov je naivna. Nihče ne piše v vakuumu. Po tisočletjih pripovedovanja zgodb nobena zgodba ni tako drugačna, da nima podobnosti z ničemer, kar je že napisano. Umetniški film je postal tradicionalen, deljiv na dva podžanra: minimalizem in protistruktura. Vsak ima svoj skupek formalnih pravil strukture in kozmologije. Tako kot zgodovinska drama je umetniški film nadžanr, ki obsega druge temeljne žanre: ljubezensko zgodbo, politično dramo in podobno.
26. Kmečki žarn – najpomembnejši motivi za prepoznavanje kmečkega žanra so kmečko okolje, kmečke osebe, značilni generacijski in lastninski konflikt.

Nadaljevanje prihodnjič …

Preberi uvodno objavo