Živio!
Pisanje v kavarni
Pomislite na pariške kavarne, kjer so se zbirali in ob vonju kave, cigaret in alkohola sedeli, jedli in pili intelektualci, pisatelji, igralci. Kavarna je bila včasih resna institucija, v katerih ni manjkalo ostrih, resnih in obscenih debat. Tam so se pogosto prepirali, sklepali zavezništva in bile domovanja, pisarne številnim. Tam so se v 20. stoletju zbirali Emile Zola, Jean-Paul Sartre, Simone De Beauvoir, Ernest Hemingway, Albert Camus, Pablo Picasso, Henri Matisse, Gerorge Gershwin, Henry Miller … in številni drugi.
Filozofi, slikarji, pisatelji, glasbeniki, novinarji …
Kavarne nudijo poseben ambient in aromo, pogovor, kava in glasba v ozadju stimulira naša čutila. Gotovo v vsakem mestu obstaja vsaj ena kavarna, kjer lahko posedimo ob kavi in pišemo v pisateljski dnevnik.
Zjutraj, popoldan ali zvečer – izberimo si čas, ki nam najbolj ustreza. Planirajmo si kakšno uro, da sedemo za mizo, spijemo kavo in ? Pišemo.
Tema dneva:
Nikoli nisem bil žalosten dlje kot nekaj ur, in ko sem si predstavljal, da bi ta občutek trajal vse življenje, me je postalo na smrt strah. (Junot Diaz, Potopljen)
Lahko tudi tako nadaljujete zgornji odstavek: Odšel sem v kavarno, naročil kavo, vzel iz žepa beležko in pisal. Strah je izginil, žalost pa tudi.
Ne veš kako začeti?
Preberi uvodno objavo
Za vsak dan nova tema
Dnevnik za pisanje Na idejo za kreiranje dnevnih vaj sem pomislila ob premišljevanju, kako popestriti delavnice kreativnega pisanja in na kakšen način sprostiti domišljijo in morebitne blokade, ki jih imajo pri pisanju začetniki. Predvsem sem
