Še čisto malo o slovničnih lastnosti besed in potem bomo kratek poletni seminar slovnice počasi zaključili. Besede imajo naslednje lastnosti:

slovnični spol (glede na naravni spol živih bitij, ni pa nujno) – določimo ga samostalniku, zaimku in pridevniku; v slovenščini poznamo moški, ženski in srednji spol,

slovnično število – izraža količino nečesa (eno jabolko, dve jabolki, tri jabolka), ednina, dvojina in množina; slovenščina je ohranila dvojino in jo dosledno uporablja v neokrnjeni obliki,

skloni – sklonske oblike samostalnika in pridevnika dodajo besedam in njihovim zvezam pomembno pomensko sestavino: samostalnik v imenovalniku je nosilec stavčnega dogajanja (Oče dela v tovarni), v tožilniški obliki je od dejanja prizadet (Očeta še vedno iščejo), v dajalniku je cilj dejanja (Darila smo prinesli očetu, ne tebi),

slovnična oseba – izraža udeleženost/odsotnost v pogovoru oziroma odsotnosti osebka v stavku. Prva oseba izraža govorečega, druga oseba izraža ogovorjenega, tretja oseba pa izraža neudeleženega v pogovoru oziroma glagolsko dejanje brez osebka; V vseh jezikih se slovnična oseba izraža v osebnih zaimkih (jaz, midva, oni, najini, …),

slovnični čas – izraža dejanje v sedanjosti, preteklosti in prihodnosti; je lahko zelo zapleten v razmerju s časom, lahko je usidran v njem (Udaril sem ga – dejanje v preteklosti; Vzemi še! – nanaša se na morebitno dejanje v prihodnosti; v slovenščini ne izraža pred- in za-dobnost (Ko je pojedla kosilo, se je zvrnila na kavč); slovnična sedanjost pa lahko predstavlja brezčasnost (tako preteklost in prihodnost, npr. Ozračje obdaja zemeljsko oblo.).