Živio!
Tokrat se preizkusimo v pisanju pesmi v prozi. ‘Kdo izmed nas še ni v dnevih, ko hoče prekositi samega sebe, sanjal o čudežu pesniške proze, ki bi bila muzikalna brez ritma in rime, dosti okretna in razgibana, da bi se prilagodila liričnim zagonom duše, valovanju sanjarjenja, nagibom vesti?’ Charles Baudelaire.
Pišimo z veseljem in s strastjo 🙂
Tema dneva:
Omamljaj se!
Vedno je treba biti pijan. Vse je od tega odvisno: to je edino vprašanje. Neprenehoma se moraš omamljati, da ne čutiš strašnega bremena Časa, ki lomi ramena in te tlači k tlom. Toda s čim? Z vinom, s poezijo ali s krepostjo, kakor hočeš … Samo – omamljaj se!
In če se zbudiš kdaj na stopnicah palače, na zeleni travi obcestnega jarka ali v žalostni samoti svoje sobe, ko je omama že popustila in izginila, potem vprašaj veter, val, zvezdo, ptiča, uro, vse kar beži, vse kar ječi, vse kar se vrti, vse kar poje, in vse kar govori, vprašaj koliko je ura. In veter, val, zvezda, ptič in ura ti bodo odgovorili: “Ura omame! Opijaj se, da te ne bo neusmiljeno trpinčil Čas!
Opijaj se brez prestanka! Z vinom, s poezijo ali s krepostjo, kakor hočeš!” (Charles Baudelaire, Pesmi v prozi, Arsenu Houssayu).
Pišemo 10 do 20 minut.
Ne veš kako začeti?
Preberi uvodno objavo
Za vsak dan nova tema
Dnevnik za pisanje Na idejo za kreiranje dnevnih vaj sem pomislila ob premišljevanju, kako popestriti delavnice kreativnega pisanja in na kakšen način sprostiti domišljijo in morebitne blokade, ki jih imajo pri pisanju začetniki. Predvsem sem
