Živio!
Branje. Če želimo pisati, je treba biti tudi načitan. Najboljši pisateljski tečaj je pozorno in dojemljivo branje. Tako spoznavamo različne vrste fikcije, kako drugi pisci ustvarjajo like, gradijo suspenze, teme in samo zgodbo od samega začetka, sredine in konca. Beremo, da ugotovimo, kaj je mogoče. Branje je torej naša učilnica, naš mentor in šola. Beremo različno literaturo, zgodovinske knjige, pravljice, znanstvene članke …, da odkrijemo, kako stvari delujejo, zanimajmo se za sociologijo, da se naučimo, kako drugi živijo. Tudi branje filozofije nas nauči, kako drugi ljudje mislijo, ker je zelo verjetno, da razmišljajo drugače kot mi. Tako se naučimo ustvarjanja konfliktov, ki so lahko globoki, močni in resnični. Berimo tudi enciklopedije, biografije in avtobiografije znanih oseb, pa žanrske romane, kriminalke, srhljivke … Branje hrani našo domišljijo, nas bogati in je vir novih, svežih in izvirnih zgodb.
Dober pisatelj svojo obrt odlično obvlada – temu pravimo, da zna pisati. Z opazovanjem uspe priti do bistva stvari in ga potem na kratko, natančno in predvsem resnično opiše.*
Tema dneva:
“In ne gre samo za obsedenost. Če pišemo brez navdušenja, brez ljubezni, brez humorja, smo samo polovični pisatelji,” jim citira Bradburyja. “Pisatelj bi moral biti poosebljeno vznemirjenje in navdušenje.”*
(Nadaljuj dialog.)
*Michal Viewegh, Učna ura ustvarjalnega pisanja
Ne veš kako začeti?
Preberi uvodno objavo
Za vsak dan nova tema
Dnevnik za pisanje Na idejo za kreiranje dnevnih vaj sem pomislila ob premišljevanju, kako popestriti delavnice kreativnega pisanja in na kakšen način sprostiti domišljijo in morebitne blokade, ki jih imajo pri pisanju začetniki. Predvsem sem
