Živio! 

Danes bom pisala o rabi trpnika oz. pasiva in tvornika oz. aktiva, o glagolskem načinu, ki predstavlja razmerje med osebkom in vršilcem dejanja. V slovenščini je bolj pogosta raba tvornika. Trpnik (pasiv) uporabljamo, kadar osebe ne želimo imenovati in kadar je ne poznamo. Nekateri jeziki poznajo tudi srednji način oz. refleksivni. Refleksivni je glagolski način, ko se kaže vršilec dejanja kot osebek. Primer najdemo tudi v slovenščini:

Nekdo odpre vrata.
Vrata so odprta.
Vrata se odprejo. – srednji glagolski način 

Pretirana uporaba trpnika, pa ne samo v slovenščini, kaže na okornost pisanja. Tvornik je veliko bolj neposreden in živ, medtem ko je pasiv bolj varen, saj ga največkrat uporabljamo, kadar osebe ne želimo imenovati. Stephen King pravi, da so pisci, ki uporabljajo pasiv, bojazljivi iz istega razloga, kot imajo bojazljivi ljubimci radi pasivna partnerstva.
Trpnik je v pripovedi skorajda neuporaben, razen morda za komične namene, ko pisec oponaša kakšno besedno okrasje. Piscu mora biti jasno in imeti mora zares dober razlog, v kolikor uporablja pasiv. 

Spomnite se: Vrgel je kamen v morje, in ne: Kamen je bil vržen v morje. 

Pišimo z veseljem 🙂