Živio!
Pisanje je sestavljeno iz dveh faz. Prva je pisanje samo, ko se prepustimo toku svojih misli, ne da bi bili pri tem kritični, ne da bi se ustavljali in brali, kar smo napisali, kajti če se ustavimo, kaj hitro izgubimo rdečo nit in naše misli zaidejo nekam, kamor si ne želimo. Besedilo se začne zatikati in kmalu ne vemo več, kaj smo sploh hoteli napisati. Zato je dobro, da kadar pišemo, ne razmišljamo o tem, kaj je dobro in kaj ni dobro napisano.
Druga faza pisanja pa vključuje branje in popravljanje tega, kar smo v prvi fazi napisali. Takrat razmišljamo: “Ali bi lahko stavek kako napisal/-a bolje? Je bolje uporabiti daljši stavek ali ga prelomiti na več krajših? Je besedilo jasno in razumljivo? Ali pretiravam? Ali dolgovezim?”
Dobro je, da besedilo preberemo na glas. Če ima besedilo pravi ritem, ga beremo tekoče. Ob glasnem branju postanemo bolj pozorni tudi na slovnico.
Pišimo z veseljem 🙂
Tema dneva:
“O čem premišljuješ?” je vprašal.
Napišite dolg stavek, ki naj obsega vsaj eno stran oziroma 250 besed. Naj vsebuje čustvo – jezo.
Namen: kontrola tona v zapletenem stavku.
Ne veš kako začeti?
Preberi uvodno objavo
Za vsak dan nova tema
Dnevnik za pisanje Na idejo za kreiranje dnevnih vaj sem pomislila ob premišljevanju, kako popestriti delavnice kreativnega pisanja in na kakšen način sprostiti domišljijo in morebitne blokade, ki jih imajo pri pisanju začetniki. Predvsem sem
