Danes pobrskajmo po svojih starih zapiskih, beremo vse, dokler se nam oko ne ustavi na nekem besedilu oz. vse dokler nam nekaj ne vzbudi pozornosti. Nato besedilo glasno preberemo. 

Prozno besedilo pišemo zdržema, tekoče, neprekinjeno, medtem ko pesem pišemo v verzih, v krajših ali daljših samostojnih vrsticah. Običajno je, da ima vsak stavek v vrstici po en glagol, ni pa nujno. Posamezna vrstica povzroči premor, ki ga označujemo z ločili. Praviloma s tem ustvarjamo posamezne ritmične enote, pri prozi si te enote sledijo svobodno, in so različno dolge, medtem ko se pri pesmi držimo bolj trdnih pravil, v obliki verzov/stihov, ki so nekakšna navodila za ritmično in smiselno pravilno branje. Prav premolki imajo še posebno vlogo pri branju svobodnega verza. 

Toda vrnimo se k današnji vaji. Poskusimo prozno besedilo, ki smo ga prej na glas prebrali, pretvoriti v pesem s svobodnim verzom in nato primerjamo oba izdelka. Ali je pesem ohranila enako sporočilo?