Ko torej določimo snov, vsebino in nanizamo ideje, je treba iz vse obilice predstav, misli in čustev izluščiti samo to, kar je za obravnavano snov neizogibno potrebno. Nato moramo vse logično razvrstiti med uvod, jedro in zaključek. Prehodi med njimi pa morajo biti naravni in neprisiljeni. Pri tem je potrebno paziti, da uvod ni daljši od vsebine same, tudi zaključek naj ne bi bil predolg. Dober zaključek je kratek in jedrnat, da učinkuje. Tudi istih misli ne ponavljamo, razen v primerih, če želimo doseči kakšen poseben učinek.
Opisana stopnja se imenuje razporedba ali dispozicija (lat. dispositio).